Spominjam se, ko sem pred dobrimi šestimi leti prišla v Veliko Britanijo, kjer so ravno doživljali eksplozijo brit-popa s kopico bolj in manj kvalitetnih skupin, poleg tega so imeli še rokerje, pa punkerje, pa sploh vse. Slej ko prej je pogovor nanesel tudi na našo glasbeno sceno. Po ekvivalencah so me spraševali. Hmmm...
Danes 15-letnica lahko ponudi odgovor. In pri tem celo izbira. Tri izmed skupin, ki bi sodile na ta spisek, so nastopile v četrtek na Kodeljevem, kjer se je zbrala množica ljudi, od triletnih fantičkov do fanatičnih najstnic prek manj fanatičnih najstnic in srednje stare publike do tudi štirideset-in-več letnikov. Vsi so prišli na veliki Siddhartin koncert.
Kot prva predskupina so nastopili simpatični Idrijci Zablujena generacija. S svojim melodičnim punk-rockom so prve vrste dodobra naskakali, medtem ko je večina itak šele prihajala ali pa grela stolčke tribun. Res so poskrbeli, da smo si zapomnili njihovo ime in naslov zadnje plošče, Positive vibrations, istoimenski komad celo dvakrat zaigrali, Superboya prihranili za konec, vmes odigrali še priredbe Kud Idiotov, Blinkov in Ramonesov ter po živahni uri zapustili oder.
Razgrete najstnice so prepustili Shyam. Sicer odlična skupina s "predinovskim" vokalom, dodelano glasbo in besedili ter alter projekcijami na velikem platnu, ki pa je bila za ta koncert očitno napačna izbira. Publika je namreč ostala precej hladna in nehvaležna, zato je bend oder zapustil še pred koncem svojega seta.
Ob zvokih Eborana so pol ure kasneje na oder vkorakali težko pričakovani Siddharta. Dvorana, ki si je čas krajšala z "kdor ne skače, ni Sloven'c", je eksplodirala. Šele z njihovim nastopom so se dokončno razkrile vse posebnosti tokratnega koncerta. Nadpovprečno ozvočenje, video projekcije, svetlobni in pirotehnični efekti, ogenj, ki je bruhal iz tal, ter oder, podaljšan z dvema pistama, ki so ju šele oni, "odkablirani", lahko s pridom uporabili.
Člani skupine pa stylish napravljeni in namazani. Dvorani so kraljevali slabi dve uri, v katerih so uspeli dokazati svojo veličino. Njihova tehnična dovršenost je naravnost fascinantna, prav tako gledališki performance. Skupaj z njimi smo iz mesta pod morjem potovali na Venero in Sonce, pa v ZOO, boj in sanje, doživeli apokalipso, se znašli v X-u, videli le črno-belo, a že naslednji hip mavrično, dvigovali B-mašine in bili samo edini, končali pa pri gospodični Orion. Fantastično.
Da so fantje v predstavi, skreirani skupaj z nami, res uživali, je bilo jasno že med koncertom, ki so ga bratsko objeti zaključili z besedami: "Danes se je zgodilo nekaj lepega." Res. In glede na Tomijevo izjavo, da bi tako lahko igral vsak dan, lahko le upamo na čim prejšnjo ponovitev.
Foto: em3r10.com
