In jo imamo! Tako težko pričakovano novo platko od Siddharte in s tem tudi prvi predstavitveni koncert le-te. Kot vsi slovenski mediji (vključno z Vrhovškim Čebelarjem) se je tudi ŽVPL-u (sicer komaj :)) posrečilo pristopicljati do Kina Šiške in se udeležiti koncerta ob izzidu Sage.
Po ogrevalnem pivu in kar zanimivih debatah ali bo zvok (spet) zanič ali ne, se je okrepljena ŽVPL zasedba premaknila v notranjost Kina Šiška. Občinstvo samo je nudilo zanimiv presek med starmi in mladimi, tako smo lahko uzrli tako upokojence kot tudi otroke. Kakopak prevladovle so najstnice in seveda novinarji ter muzičarji.
Začetek je bil silovit, udaren in tehnično, kot se za Siddharto spodobi, odličen. Tomi, čeravno ni pretirano komuniciral s publiko, je požel bučne aplavze za skoraj vsako izrečeno besedo. Še bolj očitno je to postalo med, že prej slišanimi, singli (Vojna idej, Napalm 3, Baroko, Angel Diabolo), kar so najstnice seveda bučno nagradile.
Siddharta se je tako sprehodila čez celotno Sago, izjema je bil le del B Mashine, katero so posvetili nedavno preminulemu Tomažu Humarju. Tudi zvok, ki je bil za Kino Šiško že nekajkrat hudo sporen, se je izkazal za užitnega in spodobnega.
Skratka vse lepo in prav, bi lahko rekli. Korektno izveden koncert, v redu zvok itd., itd., Se pa temu človečku za tipkovnico vseeno poraja rahel pomislek. Kljub temu, da sem ta material (razen singlov) slišal prvič, občutek ni bil pravi.
Nov material me preprosto ni preveč navdušil. Vendar se bom temu uprl in še malo preposlušal zadevo (o rezultatu vas vsekakor obvestim :)). Mogoče pa je s tem kot z olivami. Se pač moraš navaditi na njihov okus :). Kaj pa vi menite o vsem skupaj? Zaupajte nam v komentarjih ;).
