Že drugo leto zapored nas je Društvo ljubiteljev glasbe povabilo v prečudovit objem Škofjeloškega gradu, kjer se je odvila Škofjeloška noč.
Skriti amfiteater na škofjeloškem gradu je odlična koncertna lokacija, ki je še domačini skoraj ne poznajo in za katero upam, da bo gostila še več takšnih dogodkov.
Če je bila lokacija odlična, pa je bilo nekaj manj sreče z vremenom in organizacijo. Vreme je sicer zdržalo, čeprav so nekajkrat z neba padle dežne kaplje, organizatorjem pa je očitno zmanjkalo časa za vse malenkosti, ki se nakopičijo tik pred zdajci.
Tako so se tonske vaje zavlekle in zadnja tonska vaja skupine Le Serpentine se je kar naenkrat spremenila v nastop. Nekaj časa niti ni bilo jasno ali so že pričeli s koncertom ali še nastavljajo vse potrebno. Na koncu smo videli, da so počeli vse hkrati.
Nekaj zmede je bilo še pred nastopom naslednjega benda, Chatte Noir, ki so jih na oder spustili nekaj minut prezgodaj. Po teh začetnih težavah, pa je Škofjeloška noč stekla bolj gladko.
Obiskovalcev je bilo vsako minuto več, za kar je poskrbel Zlatko s svojimi Optimisti, še bolj pa seveda Siddharta. Fantje so s svojo ekipo pripravili pravi “amfiteatrovski” spektakel. Celoten nastop je bil tako dodelan, kot da bi med premorom tehniki namestili še nekaj dodatnih zvočnikov in luči, a verjetno so za to nadgradnjo zvoka in svetlobe “krivi” člani Siddhartine ekipe. Skoraj bi lahko rekli, da je bil na gradu koncert Siddharte in ne Škofjeloška noč, kar pa ni zmotilo preveč.
Še en kiks se je zgodil na koncu, ko so na oder stopili še domačini The Wet, ki jih nihče ni pričakoval. Najbrž je zato velika večina obiskovalcev že odšla proti domu.
Če potegnemo črto, je bila druga Škofjeloška noč dobra, a ne najboljša.
Videli in slišali smo kar nekaj dobrih glasbenih skupin:
- Le Serpentine
- Chatte Noir
- Zlatko in Optimisti
- Siddharta
- The Wet
Upam, da so se organizatorji kakšno stvar naučili in da bo tretja Škofjeloška noč boljša in še bolj obiskana.
