Prav res je prekleto vroče. In soparno. Nič čudnega ni, da je npr. Mehika manj razvita kot Kanada, saj se v teh razmerah ne da početi drugega kot uživati siesto...ali pa se odpeljati na kakšen kul koncert. Koncert Stefanovskega in Tadića v Škofji Loki to nedvomno je. Briljantni makedonsko srbski kitarski duo nas je v okiru turneje Krushevo obiskal že predlani. Takrat sem ju poslušal v Križankah, dan kasneje pa še v Mariboru na plavajočem odru na Lentu. Od takrat se je nekaj stvari spremenilo. Takrat npr. nista imela predskupin, letos pa je to vlogo prevzel Vlado Kreslin z Malimi Bogovi.
Vladek je zadevo sicer fino izpeljal in igral precej dlje, kot sem pričakoval, postavlja pa se vprašanje, če je bila to res primerna uvertura v koncert, ki je sledil ... Kreslin ima namreč interaktivne koncerte; od publike se nekako pričakuje, da sodeluje z glasbeniki na odru.
Ko igrajo Še je čas, se valjda poje zraven ... Pri Namesto koga roža cveti prav tako. Enako pri Tvoje jutro. In tako dalje. Problem je na dlani. Vlado navadi publiko, da sodeluje, potem pa uletita Stefanovski in Tadić, ki (Bregoviću slično) ne želita nikakršnega sodelovanja. Potem pa morata med preigravanjem s hitrimi gestami kazati naj bomo vendar tiho in ju poslušamo.
No ja, ampak na koncu sta se vseeno zdela popolnoma zadovoljna, predvsem pa presenečena nad številom obiskovalcev, ki se jih je nabralo, takole na oko, okoli tisoč petsto (po uradnih informacijah 2200, up. uredništva). Kot je povedal Vlatko Stefanovski, se z Miroslavom Tadićem nista videla leto dni, prav toliko časa pa nista skupaj igrala. To se je poznalo na izvedbi in sploh ni bilo slabo. Celotna izvedba njune nenadjebljive mojstrovine Krushevo je bila bolj impro kot predlani, ko je koncert zvenel na las kot studijska izvedba (no ja, celotna plata je posneta v spomeniku Kruševo v Makedoniji, tako da izvedba le ni "studijska" v pravem smislu, je pa prav gotovo in brezpogojno monumentalna!) Oba sta taka rutinerja in imata kitaro že toliko v prstih, da se itak pogovarjata preko kitar, pač ne glede na to, koliko časa mine od zadnjega pogovora.
Igra je iskriva in duhovita, dialog pa pogosto presenetljiv, a vedno blagoglasen. Postregla sta z vsemi komadi iz Krusheva, nato pa dodala še premierno izvajano Kumransko oro in obvezni del razelektrenega repertoarja Leb i Sol Uči me majko.
Še ena zanimivost. Model, ki je zraven ob šanku kupoval pivo, je razlagal, da je na koncert priletel naravnost iz Londona. Stefanovski in Tadić bi lahko brez težav dobila koncert v Parizu ali Londonu, ali pa v (sedaj njima domači) Kaliforniji. Pa imata koncert vendarle v mali slovenski Škofji Loki! In morajo njuni feni priti k njima, pa magari iz Londona. Upam lahko samo, da znamo Slovenci njune koncerte temu primerno ceniti. Njima se očitno že mora zdeti tako, če tako dosledno koncertirata pri nas. Naj tako ostane še naprej.
Bom kar zaključil. Zadušujoče prednevihtno zatišje kliče k pivu. Lep pozdrav.
