Od koncerta zasedbe Shyam v ljubljanskem Ortu je minilo že kar nekaj dni, a ravno toliko je tudi trajalo, da sem po njihovem koncertu strnil vse misli, ki mi jih je njihova glasba in njihov nastop sprožil.
Bila je sreda, 3.11. 2004 in bil je Orto bar, prijetno napolnjen in tam so bili Shyam. V prvih nekaj pesmih malce zakrčeni Frenk za bobni, v ritem sekciji zanesljiva in razigrana kitarist Matija in basist Jurij, s pestrimi klaviaturami oborožena Špela in navdahnjeni ter odlično slišani Miloš na kitari in za mikrofonom.
Mešale in prepletale so se skladbe s prvenca Željo daleč stran in s še vedno aktualne Sonce v senci, odigrali so celo nekaj novih skladb in nekaj starejših, še neobjavljenih. Izkazala sta se tudi oba gosta - Dušan Obradinovič Obra (Dan D), ki je skupini pomagal pri skladbi Sunshine, ki jo je pomagala odpeti Lara Baruca, ki jo nato zapela tudi avtorsko Norec.
Izvedbe skladb so bile izredno energične, zelo kitarske in kot sem slišal, je bil celoten koncert mnogo bolj dinamičen in zanimiv od uradne promocije plošče Sonce v senci v KUD-u Franceta Prešerna, občinstvo je bilo navdušeno in čutiti je bilo ogromno pozitivne energije...
Kljub temu, da se je tisti večer že vedelo, da je George W. Bush znova zmagal in da bo vsaj še štiri leta tudi po njegovi zaslugi po svetu odmevalo "Beng, beng, bang, bang?". In ne, to odmevanje vojne vihre sploh ni tako daleč in mnogi vidijo v svojih življenjih le črno-belo.
Shyam, barva monsunskega oblaka,ki jo vsak opiše po svoje, so nam na ta za svet žalostni večer, razvedrili obraze in v življenja povrnili barve s svojo glasbo. Različne odtenke, ki jih vsako oko vidi po svoje in vsako telo doživlja na sebi, lasten izviren način. Tudi to so Shyam, oglejte si jih v živo, ko boste imeli priložnost.
