Vsi drugačni, vsi enakopravni", ki bi lahko ravno tako uporabil, z ... Vsi drugačni, vsi odlični? pa lahko najbolje opišem tisto, kar se je včeraj dogajalo na 7. etno rock festivalu v Domžalah. Slišali smo obilo raznolike glasbe in ker imamo eno bolj v ušesih kot drugo, lahko rečemo da je boljša. A toliko pozitivne energije in ljubezni do glasbe že dolgo nismo videli in zato lahko vse skupaj ocenimo z odlično.
Ne vem, ali naj organizatorjem točnost očitam, ker je pri nas to prava redkost in zato toliko bolj vredna pohvale, vendar zamudil sem začetek z ulično predstavo KUD-a Podgane in tudi polovico nastopa dolenjskih zabavljačev Sod diha.
Vendar sem za dober vtis videl dovolj! Sod diha igrajo podobno glasbo kot Juhej in Vuhmepiš, torej avtohtono slovensko glasbo, kjer je v besedilih precej vina in ljubezni, vse ostalo se zgodi posledično. Kakšen pretep, kakšen spor, veselice in praznovanja ter otroci. In kjer so blizu Dolenjci, prvo vlogo vedno zasede cviček, njihova kri in njihovo življenje!
Vsekakor obetaven uvod...
Na manjši, recimo mu alternativni oder, se je nato povzpel kantavtor Stegen, ki bi lahko postal novi Iztok Mlakar, čeprav ga v letih že močno prekaša. Duhovite in hudomušne zgodbice, ki jih je pripovedoval med posameznimi pesmimi, kjer se je spremljal z akustično kitaro, orglicami in kazoojem in v katerih je prepeval o lepotah narave in ženskah.
Saj, težko je najti kaj lepšega, kajne?! Požel je kar nekaj glasnih aplavzov in tudi prav spontanega smeha ob pripovedih iz otroštva in planšarskih dogodivščinah iz Velike planine.
Prvi vrhunec festivala - Katalena. Tukaj je lahko vsaka beseda preveč, saj je njihovo glasbo zelo težko opisati, saj gre za vrhunsko zmes vseh mogočih žanrov, kaj hitro pa se lahko napiše tudi veliko premalo.
Neverjetna energija, ki jo oddajajo z odra tako z glasbo kot z nastopom, usklajenost in homogenost, ki ju je moč videti in čutiti krasi le malo slovenskih skupin. Polona Janežič, Robert Rebolj, Tibor Mihelič in Boštjan Narat so skrbeli predvsem za ritmične podlage avtohtonih slovenskih ljudskih pesmi, medtem, ko sta v glavnih vlogah blestela Boštjan Gombač z vsemi mogočimi instrumenti in pa neprekosljiva Vesna Zornik.
Nikar tega ne razumite kot kritiko ostalih štirih članov skupine! Nikakor! Glasba ima tisti pravi, živi . ali še bolje, ljudski zvok in kaj hitro vas zasrbijo pete. Seveda, če znate plesati in toliko bolje, če obvladate katerega od prekmurskih, porabskih, rezijanskih ali belokranjskih plesov.
Lahko pa se preprosto odklopite in zaplešete kot vam igra srce!
Sicer so zaigrali nekaj skladba s prvenca (Z)godbe in pa nekaj novejših stvari, ki smo jih lahko slišali tudi že v oddaji Izštekani in ki bodo najbrž zabeležene na nastajajoči plošči, ki naj bi po nekaterih napovedih izšla že konec leta.
Upajmo in želimo si, da bo res tako!
Naslednji skupini je bilo več kot težko, saj je šlo za mlado skupino, brez prepoznavnosti in bržkone z mislijo v glavi, da so le oddih za poslušalce pred naslednjim vrhuncem.
Legeres so bili sicer napovedani kot akustična rock skupina, a o akustiki z izjemo ene pesmi, ni bilo ne duha ne sluha. Precej oster in hrupen rock, na nekaterih mestih celo rock'n'roll, ki ga je krasila vrhunska kitara, vendar pa je celotno sliko pokvaril pevec, ki je bolj kričal kot pa pel.
Brez poštenega odziva poslušalstva, vendar so na pravi poti, da jim nekoč zares uspe. Glasbo znajo delati, ravno tako tudi pisati besedila, so dobro uigrani, manjka jim le nekaj lastnega izraza in prepričljiv vokal.
Na oder bi morali nato stopiti organizatorji in gostitelji ... skupina Kontrabant. A se je še enkrat več izkazalo, da bodo prav oni tisti, ki bodo zaključili festival, saj, ah, bridko in grenko razočaranje. Terra Folk so odpovedali nastop! Že drugo leto zapored in lahko le upamo, da bodo prišli naslednje leto!
Da, znova upajmo.
Namesto njih pa so na oder prišli še eni ambasadorji vrhunskih in raznolikih glasbenih užitkov v Sloveniji. Skupina, za katero je bil oder skoraj premajhen, saj v polni postavi štejejo kar devet članov, govorim pa o Fake Orchestra, ki bodo danes nastopili na Trnfestu.
O njih je bilo na naših straneh že kar nekaj napisanega in če vam to ni dovolj oziroma če bi jih radi spoznali v pravi podobi - pojdite na koncert. Gre spet za skupino, ki jo je potrebno doživeti v živo, saj je drugače ne boste poznali, težko pa boste govorili o glasbi kot o univerzalnem jeziku.
Fake Orchestrapočnejo prav to. Lahko jih postavite kamorkoli v svetu in povsod bodo sprejeti z odprtimi rokami, saj so sposobni odigrati prav vse - in to na najvišji možni ravni.
Južna Amerika, Evropa in Azija, kanček Afrike in Avstralije - svet je njihov.
Z neverjetno navezo za percussion bobni in bobni, ki me je spomnila na tisto, ki je Santano spremljala na Woodstocku, pa izjemna violinistka, kar tri izvrstne pevke, tu je bil znova tudi Boštjan Gombač, odličen saksofonist, ki je po potrebi prijel tudi za klarinet, pa basist in kitarist?
O imenih in skladbah ne bi, ker niso pomembne. Pomemben je predvsem občutek, tega pa je zelo teko primerjati ali opisovati. Preprosto treba jih je videti.
Danes imate izvrstno priložnosti, da jih spoznate v idiličnem okolju ... na Trnfestu v KUD-u Franceta Prešerna.
Predzadnja se je na oder povzpela Olga Weissbacher, ki je ob spremljavi akustične kitare predstavila nekaj avtorskih pesmi, ali je šlo morda za poezijo?!
Kakorkoli, šlo je za morda najdaljših dvajset minut na festivalu, saj me tovrstni izlivi žalosti, veselja in pohote ne zanimajo preveč.
Nato pa po službeni dolžnosti še veliki zaključek festivala, ki se je znova spremenil v ljudsko rajanje. Vse to ob pestri in živahni godbi skupine Kontrabant, ki so zvezda stalnica tovrstnih festivalov in tudi drugih etno festivalov v Evropi, vendar so pri nas še vedno velika neznanka za mnoge.
Kupite si eno od treh plošč, naužijte se glasbe in seveda ... oglejte si jih v živo! Saj drugače je nemogoče pravično soditi, kajne?!
Za nami je tako še en, že sedmi etno rock festival v Domžalah, na katerem vsako leto videvamo in spoznavamo večja imena slovenske scene, pa tudi kakšen nadebuden in perspektiven band, ki bo morda zvezda čez nekaj let.
Vsekakor je treba pohvaliti organizatorje, ki so se zares potrudili in ki jim je skoraj uspelo nemogoče ... povsem pregnati deževne oblake iznad Domžal, zato pa so pripeljali dve izvrstni skupini, ki bi bili najbrž sposobni igrati več ur, a priložnost je treba dati tudi drugim.
Tudi ti so jo izkoristili in se predstavili v dobri luči.
Dvomim, da se drugo leto ne bi zgodil še 8. etno rock festival, upam pa, da tokrat končno tudi s Terra Folk.
Ob letu osorej se znova snidemo.
