Na ljubljanskem Orto festu 2013 so 10.4. zagodli Werefox in nam predstavili material iz svojega prvega albuma I Am Memory, izdanega 10. januarja 2013 za založbo God Bless This Mess Rec. Album so nam na spletu hvaležno že ponudili brezplačno ali pa za poljubno vsoto.
Album I Am Memory lahko preposlušate tukaj.
Werefox niso kakšni nadebudni muzikantje, ampak gre za izkušene glasbenike, ki so se kalili pri skupinah Psycho-Path, Lollobrigida, Sphericube, Bekko in Manul. Morda je kdo pričakoval nadaljevanje glasbene zgodbe, ki smo jo poznali od Psycho-Path, vendar temu ni čisto tako. Že res, da nas na to spominja vokal pevke Melée, a je bilo moč slišati novo, drugačno, bolj subtilno (z)godbo. Več je melodike, resnosti oziroma premišljenosti v kompozicijah skladb, a kljub temu ostajajo prvinski in zvesti zvoku surovosti neodvisnega rocka.
Tokrat so bili Werefox korak pred publiko, katera ni mogla parirati intenziteti in zavzetosti četverice. Morda jih je še najbolj predramil March of the finest ali pa Did I Kill The Devil In You?, ki je zaključil redni del dobro uro trajajočega koncerta.
Dinamika bobnov in prefinjenost basa se je dobro dopolnjevala z večplastnostjo kitare ter sporočilnostjo vokalov. Scenski del nastopa so dobro oplemenitili tudi lampijončki na odru, ki so dodali poseben pečat mirnejšim skladbam kot sta Fun on the moon ali The Boy In Me, The Girl In You.
Ko sem videl z nogo ob tla tapkati starejšo publiko in z glavo migati mlado občinstvo, sem vedel, da sem na pravem koncertu in da zgodba, ki jo servirajo Werefox, deluje blagodejno tako senzualno zahtevnejšim poznavalcem tovrstne godbe, kot sproščenim žurerskim dušam.
