Na sobotni večer (pa ne tisti na RTV-ju) so mnogi težko čakali. Slovenija je gostila že veliko tujih d'n'b DJ-jev, ampak tale je bil nekaj posebnega. Povabil nas je v svet londonskega undergrounda, ki je morda malce spominjal na ameriške komercialne hip-hop koncerte. Zakaj, si preberite v nadaljevanju.
Začetek je bil vse manj kot drastičen. Markoman je vadil in eksperimentiral iz minute v minuto, plesišče pa se je le počasi polnilo. V Chillout sobici je bilo medtem prav domače. Eden od mladih obetajočih MCjev se je opogumil in besede so mu šle z jezika presenetljivo dobro. Vsekakor vzor ostalim malo manj pogumnim govorcem.
Ob vrnitvi v Illegalne vode mi je postalo že kar pošteno vroče. Markoman je na noge dvignil tudi največje nestrpneže ter Drumwisovce in ostale člane slovenske DJevske generacije. Razpoloženje se je dvigovalo, obenem pa tudi nestrpno pričakovanje londonskega kralja. Ta se je medtem neopažen izmuznil mimo množice, skupaj s spremljevalcem MC MCjem. To jima je verjetno uspelo le zato, ker do začetka Adamovega seta večina sploh ni vedela kako izgleda. Marko je že vžigal misli s postopnim mixanjem Adamovih komadov.
Okrog enih zjutraj pa je SubSub postal eno. Množica je vzklikala in žvižgala. Po celem plesišču se je na nas spustila gosta megla. Iz zvočnikov je bobnelo in zaslišale so se "fanfare". MC MC je še bolj podžigal ljudstvo: "Who's ready to make history!". Intro bi lahko inačili s tipičnimi začetki koncertov Eminema, Dr Dreja in drugih svetovno znanih gangsterskih izvajalcev. Vse skupaj je spremljalo glasno žvižganje in nato daljša pavza. Pa začnimo. Nič počasnega uvajanja, ni bilo dolgih prehodov, samo "pure, cristal drum and bass". Občutkov se ne da opisati z besedami. Hiter drum'n'bass z občasno primesjo vokalnih in klaviatunih vložkov. Nekateri smo sicer pričakovali več raznolikih mixov znanih hip-hop in rap komadov (Redman in ostala druščina), na krožniku pa nam je Adam postregel le s 50centom in komadom "In da club". Medtem se je MC MC postavljal za mešalkami in z budnim očesom iskal nekaj določenega v množici. Ravno, ko sem že mislila, da iz njega ne bo nič je zgrabil mikrofon in s svojim globokim glasom pozval ljudstvo, da prižge vžigalnike. V magičnem vzdušju Adam ni potreboval Eve. Tudi prehode je mojstrsko izvedel. MC je končno uravnal svojo glasnost. Povedal je kar je bilo povedati treba in tiho čakal, ko smo pričakovali, da bo tiho. DJ je večkrat po koščkih vpeljal isti komad in tako še bolj dvignil napetost. Vse naokrog sem videla zadovoljne obraze.
Proti koncu seta se MC ni mogel upreti reklamnemu delu in je za moj okus prevečkrat ponovil, da je Adamov cd Kaos že na policah v naših trgovinah in seveda ni pozabil omeniti, da brez promotorja tega malega raja v še manjši Sloveniji sploh ne bi bilo. Seta pa na moje presenečenje še ni bilo konec. Spet je sledila pospešitev ritma in povečanje basov. Okrog pol štirih zjutraj je bil SubSub še vedno nabito poln in v neprestanem premikanju. Prvi vtisi so bili pozitivni, tudi kasnejši se niso spremenili.
Za tujcema sta drugo (včasih nehvaležno) mesto zavzela DJ Plankton in DJ Hose. Plenkton je bil, kot je izgledalo, še vedno malce v šoku in mu mešalka ni šla prav dobro od rok, kmalu pa ga je zamenjal Hose, ki je znova dvignil še preostanek ponočnjakov nabitih z energijo, ki kar niso hoteli domov. Večina obiskovalcev je prišla le zaradi Adama F in MC MCja, vendar je Hose pokazal, da tudi Slovenci nismo od muh. Ni in ni nam dal počitka in med množico je bilo videti tudi črno-beli par.
Adam F in MC MC sta prekoračila vse meje. Iz vsakdanje drum'n'bass scene sta ustvarila spektakel in dvignila še tako utrujene "bobenbasnovce". Videli smo že znane obraze slovenskih Djjev, za razliko od partyjev v K4 pa je tu morda primanjkovalo tujega občinstva. Kljub strahu organizatorjev, da ne bi pokrili stroškov, mislim, da so se njihova pričakovanja izpolnila, tako kot so se tudi naša. Seveda večer ni bil popoln in so se nekateri še vedno pritoževali nad visoko vstopnino in ceno garderobe. Manjkali so tisti stari dobri Adamovi komadi kot so Circles, Aromatherapy in The tree knows everything (morda smo slišali vmes le kančke), ampak tudi v raju ni vsega. Ob spominu na sobotni party se še vedno spreletavajo metulji okrog moje glave in Roni Size se bo moral dobro potruditi, da bo prekosil svojega tekmeca.
foto: Muki
