Jesenska predstavitev mode je potekala v Kinu Šiška, tako kot tista aprila letos, le da so tokrat obrnili pozicijo občinstva pa tudi nas, press in foto oddelka. Modna brv oziroma prehod med vrstami stolov je potekala na istem nivoju kot je sedelo občinstvo, torej nič dvignjena, tako da je bilo videti, kot da manekenke hodijo med ljudmi, ki jih slikajo s svojimi mobilnimi telefoni ter jih med seboj komentirajo.
Prvi dan so svoje videnje modnih trendov najavili: Matevž Faganel, Maja Štamol, Urša Drofenik, Sofia Nogard, Irena Funduk in Ivan Rocco.
Ko smo čakali na začetek šova, je donela nekakšna pogrebna glasba, da je bilo res tečno. Ker nisem bila navdušena nad prisiljenim poslušanjem nič kaj živahnih tonov, sem res komaj čakala, da se začnejo mimohodi. Pa seveda me je tako kot druge člane novinarske srenje motilo to, da ni bilo predvidenih stolov za naš oddelek, temveč zgolj stojišča. Kot da smo press neka nebodigatreba zadeva, ki ji ni treba posvečati pozornosti. Napaka!!
In potem v prvi vrsti in vrsti VIP opazuješ ljudi, ki jim je neudobno, da sedijo takole vsem na očeh, mnogi od njih neprimerno oblečeni, pa gledam Boštjana Vugo, obdanega z postavnima mladcema z vsake strani, ki se mu občasno še ploskati ni ljubilo, pa lepo Tjašo Kokalj, ki je žarela v rdeči obleki, samozavestna na polno.
Vrnimo se k kreacijam: Maja Štamol je imela lepe rdeče oblekce, preproste a učinkovite. Urša Drofenik je predstavila oblekice, ki so se zapirale na hrbtu kot korzeti, kar je bilo videti ljubko in rahlo seksi. Pri Ireni Funduk so dekleta bila videti kot antične vestalke, take sorte tunike so nosile. Zadnji je bil Rocco, ki je imel tudi nekaj moških modelov in je na modno brv poslal odbita oblačila z zanimivimi potiski.
Drugi dan sta najbolj navdušila Nina Šušnjara in Zoran Garevski. Ostali so bili Alenka Globočnik – Akultura, Miro Mišljen, Tanja Zorn, SQUAT//Young@Squat in Aleksandra Brlan.
Barve se zopet gibljejo od črne do bele, pa še nekaj sive je vmes, presežkov pač ni bilo. No, nekaj mladostnega navdiha so pokazali pri Squatu.
Tretji, torej zadnji dan so poleg pregleda kreacij oddali tudi ELLE nagrade za najboljšega oblikovalca (Tomaž in Urša Draž), najboljšega mladega oblikovalca (Anđela Lukanović), oseba z najboljšim stilom je Polona Kasal, najboljši model je Branko Maselj, ki ni mogel osebno prejeti nagrade, ker je v New Yorku ter za najboljšega modnega fotografa je bila izbrana Mimi Antolović, ki je kar zbežala izpred objektivov kolegov fotografov.
Kreacije so bile delo: Maje Ferme, Nelizabeta (Neli Štrukelj), Mojca Celin, srbska oblikovalka Ines Jankovič, Almira Sadar, Nataša Peršuh, Anđela Lukanović ter brat in sestra Draž. Najbolj so mi bile všeč krhke oblekice Draž ter od Maje Ferme, medtem ko je bila Almira Sadar dolgočasna in neizvirna.
Kar mi je bilo res hecno in zanimivo je tudi, da sem opazila, da se avtorji oblačil niso prišli pokazat med publiko bolj kot samo se čim hitreje sprehodili in izginili v zaodrju. Je bilo videti, kot da jim je nerodno in da niso oni zaslužni za dela, ki so se predstavila. No razen nasmejanih Tomaža in Urše Draž, ki sta tekla po obeh modnih brveh…
Manekenke: bile so izbrane na kastingu, kjer jih je komisija sama lastnoročno merila čez prsi, pas in boke ter so pri kateri suhljati deklici znali nameriti tudi po 5 cm več čez ritko kot imajo v resnici in jih odslovili, ker da so debele! Skratka, dekleta so tudi tokrat bila kost in koža, nobenih oblin, mnoga od njih žalibog, grda v obraz ampak se strinjam s prijateljem Simonom, ki se zavzema za raznolikost. Sama pač menim, da je primerno, da je dekle, ki nekaj nosi, lepo oziroma zanimivo tudi v zgornji del telesa, torej v obrazek. Ker so seveda vse gledale nadvse grdo, ko so hodilo mimo nas, si jih rajši opazoval kako so koščena ramena tiščale nazaj, trebuh rinile ven, roke v zapestjih pa nosile nekako čudno obrnjene navzven, skratka izjemno nenaravna in grda drža, ki je po najnovejših modnih informacijah tako ali tako že pase in se po novem preferira v tujini naraven način hoje, da model celo obe roki premika ko hodi, ker sedaj so jih držale ob telesu v tisti čudni togi in nenaravni poziciji.
Skratka, dekleta in tistih nekaj fantov so opravili svojo nalogo brez večjih spodrsljajev, profesionalno so delali in nosili, kar jim je bilo naročeno. Pa še majhen trač, ki potrjuje, kako so tudi modne agencije fouš ena drugi: ena izmed redkih kolikor toliko postavnih in lepih deklet (da ima celo malce večjo košarico), ki je bila slikana celo za slovenski Playboy in je s svojim telesom in obrazom navdušila tudi mnoge druge bralce tujih edicij istoimenske revije po svetu, so ji na kastingu rekli, da ima preveliko rit!! No, vseeno je k sreči nosila kreacije in jo je bilo lepo gledati, kako se zna samozavestno gibati.
Skupno vsem trem dnem je bilo, da so se prišli pokazat vsi, ki na slovenski opravljivi sceni kaj pomenijo. Tako so fotografi veselo škljocali in skakali okoli dam in nekaj gospodov, ki so se hitro namestili v primerno držo za fotografiranje, namestili tisti »nasmeh«, se zahvalili in šli naproti drugemu fotografu. Priznati moram ko sem bolj razmišljala o fenomenu mode in pop kulture, da verjetno jim takole obleganje ni čisto po volji, a ker so v 'službi' rumenega tiska, ki jim pomaga skozi tovrstno reklamo tudi pre-živeti, je treba pač potrpeti.
Pa sem se zabavala, ko sem si ogledovala lepotnega kirurga Franca Planinška, Alyo, Ivano Šundov, Majo Raspopovič, ki je večkrat s svojim mobilcem slikala svoje modele, ko so hodile mimo nje, Zorana Garevskega, sestro Marleno oziroma bil je Tomaž Mihelič, Irino Osypenko Nemec, Andreja Šifrerja, Marjeto Grošelj (ki je prejela Elle nagrado za življenjsko delo) in njenega mišičastega sina, Azro Širovnik, Zdenko Kahne, Črta Slavca s svojo novo ljubeznijo, Živo Rogelj ter še cel kup bolj ali manj znanih estradnih obrazov in nekdanjih misic.
