Po šestih letih vrnitev v idilično zavetje Gradu Otočec in zelene (z nekaj rjavimi odtenki) Krke je za mnoge resnično pomenilo "Raj je raj na Rock Otočcu...". Ko bi se nas usmililo tudi vreme - če ne s soncem, vsaj s toplejšimi temperaturami, bi bilo vse skupaj zares blizu popolnosti?
V petek se nas je na Rock Otočcu zbralo kakšnih pet tisoč duš, osebno pa sem naokoli skakal bolj zaradi verižnih pikov čebel kot zaradi glasbe, a se je tudi to proti večeru spremenilo. Za ogrevanje Bobnars United in Miss.Bee in nato zame najboljša skupina petkovega sporeda - d-fact.
Videl sem jih prvič in to se ne zgodi ravno pogosto, vendar so me prepričali v vseh pogledih in zagotovo gre zasluga tudi odličnemu ozvočenju. V skladbi Prihod nove generacije se jim je pridružil še Pižama in ograja tik ob odru se je pošteno tresla od navdušenja občinstva...
Noctiferia so skupina, ki jo je vredno videti, saj pravovernih heavy metal (pustimo podžanre) skupin pri nas manjka, Dan D so mi bili osebno mnogo boljši kot na promociji v BoF-u, saj so igrali predvsem tiste najboljše skladbe, nastop pa so popestrile tudi mikavne plesalke.
Zaklonišče prepeva so na Rock Otočcu nastopali že tretjič, vendar sem bil nad njihovim nastopom razočaran, saj dobivam občutek, da izgubljajo rdečo nit in se preveč posvečajo politiki in premalo glasbi (oziroma stopajo po poti Bore Čorbe), pomagal pa ni niti legendarni Elvis J. Kurtovich.
Zabranjeno pušenje s Sejom Sexonom na čelu še vedno vsi opisujejo kot sarajevski band, čeprav to že dolgo niso. Niso pa to niti tisti dobri Zabranjeno pušenje, saj jim v vlogi pevca zares manjka dr. Nele Karajlić, ki glasbo ustvarja v Beogradu. Nastop je sicer postregel z dobrim izborom skladb, manjkalo pa je instrumentalne pestrosti.
Večer so zaključili Zablujena Generacija, katerih skladbe z zadnje plošče niso tako všečne ušesom kot tiste z uspešne plošče Pozitiv vabrejšan, dobil pa sem tudi občutek, da so imeli kar nekaj težav s solo kitaro, ki je ni bilo slišati.
Sobota je bila zares idilična ? sonce, nekaj blata, v katerem so mnogi uživali in skušali k uživanju prepričati tudi druge, mnoge je premamila Krka, vse skupaj pa je v zgodnjih popoldanskih urah pokvaril dež. Na srečo so mali oder zasedli Slon, Sadež, Pižama, Tešky in ostali ter z zabavnim programom nasmejali zbrano občinstvo in tudi sonce, ki je znova pregnalo oblake.
Izredno pester, zanimiv in drzen je bil tudi izbor za Mistra in Miss Rock Otočca, kjer smo videli ogromno gole, čeprav blatne kože in pravzaprav vse, kar je na moškem / ženskem telesu lepega in prijetnega očem.
Kljub temu so se z dežjem in slabšo poslušanostjo spopadle skupine, ki so si nastop zagotovile na predizboru (Mazoo, Sphericube in zelo zanimivi Big Surffing Elephanto), pa tudi Moveknowledgement, Slon'n'Sadež Rock'n'roll Quartet pa je znova igral v suhem vremenu.
Sledil je veliki zaključek pred vsaj desettisoč glavo množico ? najprej odlični Zoran Predin s tokrat nekoliko bolj električnimi Živimi legendami (navdušil je predvsem Igor Bezget na električni kitari), ki je razgibal roke in srca oboževalcem vseh glasbenih zvrsti, saj je neverjetno univerzalen, spontan in tudi neuničljiv.
Big Foot Mama so navdušenje le nadaljevali, saj so v približno petinštiridesetih minutah odigrali nekaj starejših uspešnic in tudi nekaj novih skladb, ki v živo zvenijo odlično. Zdi se mi, da skupina zares diha kot eden in to se še kako pozna tudi pri izvedbah skladb.
Šank Rock sem spremljal bolj iz ozadja in če ne bi odigrali dveh počasnejših skladb (Metulj in Pravljica o mavričnih ljudeh), bi bil končni vtis najbrž boljši, a velika večina je rajala tudi ob njihovi glasbi in to je najpomembnejše. Za živi zaključek sobote še Res Nullius, ki so se končno predstavili tudi na Rock Otočcu in potrdili, da gre za eno najboljših in najbolj pristnih ter iskrenih rock'n'roll skupin pri nas. Tudi tisti, ki so sprva še oklevali, če bi jim prisluhnili, so že po dveh skladbah navdušeno ploskali in si ob koncu želeli še.
Nedelja, zadnji dan? nočni dež je poskrbel, da so mnogi pospravili šotore in spalne vreče ter odšli domov, nekateri pa smo kljub mokroti in mrazu vztrajali. Prvi vrhunec smo doživeli z vnovičnim nastopom članov Improlektike, ki so še enkrat poskrbeli, da je prenehalo deževati in bi morali za to dobiti posebno nagrado.
Izbor za Mistra in Miss Otočca je bil zaradi mraza nekoliko okrnjen, a smo imeli zato priložnost videti izjemno privlačno Miss Otočca, ki je pomedla s konkurenco in za dobrobit Slovencev upam, da jo bodo odkrili in razgalili tudi v reviji, ki premore "Vse, kar moške zabava".
Z glasbo so znova začeli skupine s predizborov, najbolj prepričljivi so bili zagotovo hrvaški Clone Age, vse ostalo pa je šlo nekoliko mimo. V nedeljo je začela nekoliko škripati tudi to tedaj skoraj brezhibna organizacija, saj za odrom ni bilo moč kupiti pijače in hrane, kar je zmotilo predvsem nastopajoče.
S statusom zvezd so se prvi predstavili naio ssaion, ki sem jih videl že tretjič in bil razočaran. Koreografija je ista, nekoliko so se spremenila oblačila, skladbe so iste in izvedene z bolj ali manj isto energijo in prepričljivostjo, zmotilo pa me je predvsem izobilje posnetih zvokov, v skladbi ran. pa sem pri refrenu dobil tudi občutek playbacka?!
Mnogo boljši oziroma odlični so bili Katalena, ki so izbrali odličen repertoar hitrejših skladb in navdušili tudi tiste, ki njihove glasbe ne poznajo najboljše. Boštjana Gombača ni bilo z njimi, zato pa ga je enakovredno zamenjal Vasko Atanasovski. Da, tudi ljudska glasba lahko najde svoj prostor na rock festivalu.
Sledili so še nastopi Zmelkoow, Hladno pivo in od teh treh menda najboljših Elvis Jackson? Zakaj menda? Mraz, mokra oblačila in obutev ? vse to me je po nastopu Katalene pregnalo domov. Drugo leto ostanem do nepreklicnega konca!
Za zaključek ? na Rock Otočcu sem bil četrtič in tokrat sem zares užival. Odlične skupine, odlično vzdušje, stranske dejavnosti, organizacija? In tisti, ki Franciju Keku in njegovi ekipi očitajo, da letos ni pripeljal nobene velike tuje zvezde ? Rock Otočec jih ne potrebuje.
Vsako leto so bile kakšne tuje zvezde, nad katerimi so se potem vsi pritoževali (še posebej tisti, ki so jih letos pogrešali), letos pa je bilo dokazano (še posebej v izjemnem sobotnem večeru), da najboljše slovenske skupine poskrbijo za večje navdušenje kot katerikoli tuji zvezdnik.
Upam le, da se bo Franci Kek premislil in tudi naslednje leto organiziral Rock Otočec, saj sem osebno mnenja, da pogled na dvajset tisoč rok in pol toliko zadovoljnih obrazov ne morejo nadomestiti niti parlamentarne klopi niti kaj drugega. Raj je raj in naj bo raj tudi prihodnje leto?
