Včeraj je svoj tradicionalni koncert v Cankarju odigral Zoran Predin v spremstvu Živih legend, gost koncerta pa je bil Magnifico. V več kot dve ure trajaočem koncertu za polno luno je Predin predstavil svoje pesmi v novi, sveži preobleki. Lahko bi rekli, da je bend odigral uplugged (odštekan, izštekan koncert) s primesmi latino, azijskih in afriških ritmov in zvokov.
Zavesa se je dvignila, in Žive legende so koncert začele z Rad te imam s kitaristom Igorjem Bezgetom na sitarju, ki je tako povdaril azijski melos štikla. Sicer se je Igor skozi koncert premikal od akustične kitare, do sitarja in če se ne motim mandoline (al' pa okarine). Po prvem štiklu je bend nadaljeval z Pridi k meni s španskim pridihom trobente, med komadoma pa je bilo le nekaj sekund premora - brez Zoranovega obveznega komentarja.
Tretji štiklc je bil Ne mi dihat za ovratnik, ki pa se je zdel, kot da bi ga Zoran napisal kje na Kubi. Zanimiva izvedba, ni kaj, mene pa je bolj kot zanimive priredbe zanimala Predinova tišina med komadi. Po Praženemu krompirju, La vie en rose, za spremembo energičnemu Šalu za zaljubljene še vedno niti "dober večer", niti "kako ste", niti "a veste tisto o vremenarjih", nič. Brez komentarjev, samo muzika. Nič Predinovih komentarjev, neverjetno.
Zaradi razmišljanja o tem, zakaj tišina med komadi, se sploh nisem mogel osredotočiti na My freckled girl, angleško izvedbo Picek moj frdamani s swingowskim pridihom, niti na Katjušo, kjer je bila prvič prebujena tudi publika. Spet brez komentarjev, brez povezovanja se je zgodil še zadnji komad, za njim pa končno: "Dober večer, so se nekateri pritoževali, da preveč govorim, zato je tu kratka pavza."
In se je zgodila. Pavza namreč. Predin je spregovoril po približno uri non stop precej akustično obarvanega koncerta. Po pavzi pa se je začelo, štorija o golobih (kako bi morali naučiti golobe, da pucajo sneg) in nekaj, kar kot je povedal Zoran, še ni naredil na svojih koncertih. Šal za zaljubljene je posvetil g. Majdi za rojstni dan, za tem pa nam je pogrel Zadnjo večerjo.
Za Zadnjo večerjo je prišla na vrsto zgodbica o Pink Floydih, parčku pred njim, ki sta se ... ljubčkala tako, da sta si dala ziher 24000 poljubčkov. Z 24000 poljubčki je na oder prišel Magnifico, ki nam je zaigral (Lahko ti podarim) Samo ljubezen, ki jo je sicer napisal za Sestre in še Pastirčka. Magnificovemu gostovanju je sledila Zoranova zgodba o vremenarjih (yesss), motokultivatorju tolkalista Nina Mureškiča, po zgodbi pa afro Sonček je ..., Bolj star, bolj nor, pa Praslovan, ki ga je pela skoraj cela dvorana.
Za konec smo si dali še Gate na glavo in rednega dela je bilo konec. Bis. Ploskanje. Zarjavele trobente, za njimi predelava Idolov - Devojko mala skupaj z Magnificom. Po štiklcu sta Zoran in Manifa podarila rožici dvema obiskovalkama (ne pozabite, da je bilo Valentinovo). Temu je sledila še zgodba o Makarska Predinu, imenu Živih legend, bas solu dr. Andreja Vebleta in Mentol bombon in irski Tommy boy ob svečkah.
Slabe tri ure s pavzo trajaoči koncert bi lahko opisali kot (akustično) glasbeno popotovanje, ki je bilo vredno poslušanja. Izvrstne Žive legende, ki jih sestavljajo že omenjeni Igor, Mario, dr. Andrej in še Mario Modrinjak - bobni, klaviaturist Danilo Ženko in trobentač Izidor Leitinger, so blazno dobro odigrali predelane Zoranove štiklce. Tisti, ki imate karte za danes, oz. za 18. februarja boste zagotovo uživali.
Za konec pa le še: "Zize wun."
Foto: Em3r10.com
