V torek zvečer je Channel Zero malodane razneslo. Vzrok ni bila kakšna nepregledna množica podivjanih obiskovalcev, pač pa živalska zvočna slika, pravi zvočni masaker, razbijanje, nabijanje, piskanje, treskanje, rjovenje, bobnenje - The Bug.
Kljub ne ravno prijaznemu vremenu in terminu sredi tedna je progresivnega tvorca elektronske glasbe, pomembnega graditelja elektronske scene, ki s svojimi prijemi vedno znova preseneča in pogosto orje ledino, prišlo poslušat kar lepo število ljudi. In resnično poslušat. Videlo se je namreč bolj malo, saj so nepregledne zavese dima ves čas skrbele, da sta na odru stala bolj-ko-ne le dva obrisa, v nasprotju s čimer pa si si iz prve vrste lahko ogledal obraze v publiki, saj so neumorni reflektorji v sekundnih intervalih s svojo bledo belo svetlobo razsvetljevali vse naokoli. Kot da ta bombardment čutov ne bi bil dovolj, se je eksperimentalen dancehall-ragga iz zvočnikov širil s tako glasnostjo, ki si je ne predstavljaš, če nisi tam. Pekel na zemlji...
Oddih pred halo, ki smo ga vsake toliko potrebovali, je postregel z za ušesa mnogo prijetnejšimi decibeli in v tistem trenutku se je zdelo, da je bil nakup ne ravno poceni vstopnice napaka. Po drugi strani je bilo notri seveda suho in toplo, predvsem pa nabito s pozitivno energijo. Razigrana atmosfera, nasmejani obrazi vseh, ki so ritmom sledili le z zmernim gibanjem telesa, pa pred odrom tisti bolj drzni, zafleširani od hrupa, luči in dima, so pričarali lep torkov večer na Metelkovi. Večer, ki ga brez Kevina Martina in njegovega MC-ja nikoli ne bi bilo.
