"Enkrat in za vselej: ni scene. Ni članskih aktivnosti. Opravili smo s panksi, s klubskimi scenami, z umetniškimi scenami. Z galerijami in tovarnami, z vsem kar češ. Opravili smo s tatuji, friziranji in brazgotinjenji, dokler nismo bili vsi videti podobno. Sestanki komunistov, zborovanja anarhistov, kosila, zadnje sobe, čarovniški krogi, vse podzemne poverilnice, ki si jih lahko zaželiš ... Zdaj smo se varno vrnili k oblastem, od koder lahko raportiramo: tam dejansko ni bilo nikogar," pravi Scott Treleaven, pisatelj in medijski umetnik iz Toronta, na začetku drugega poglavja This is the Salivation Army (To je vojska sline).
Fanzin je leta 1996 začela izdajati skupina fantov, naveličanih mainstreamizacije gejevske kulture v devetdesetih, ki so aktivizem zamenjala za generično house glasbo in buržujsko brezbrižnost. V njem so redefinirali gejevsko moškost kot gonilno silo in ponudili napotke za civilno neposlušnost in prekrške, kot je, denimo, žeparjenje. Vse številke so bile razprodane uspešnice in avtorji so nadaljevali z izdajanjem brošur, ki so postale svetovno popularne. Zadeli so občutljivo točko.
Potem pa so nekega dne prejeli videoposnetek zvezanega dečka v nezavesti in ustrašili so se, da so šli predaleč. V naslednji številki so opisali potek okrutnega inicijacijskega obreda, čeprav iz traku niso mogli razbrati, ali je bil fant prostovoljen udeleženec dogajanja, niti tega, ali je bil sploh živ ali mrtev. Z obžalovanjem so prenehali z izdajanjem fanzina. Vse, za kar so si prizadevali, je bilo prizorišče uporništva, toda sprožili so gibanje in izgubili kontrolo nad svojo podzemno armado. Skupaj je do leta 1999 izšlo osem številk, ki so nemudoma privabile veliko pozornost medijev in bodisi sumničavih bodisi zvestih bralcev. Fanzin je kmalu ustvaril mrežo požrešnih naslednikov, ta pa je prispevala k rojstvu številnih publikacij, ki so še naprej posnemale premišljeno in igrivo mešanico seksa in radikalne drže queer anarhistov.
Leta 2002 posneti film Vojska sline je 22-minutni pol-igrani obračun s fanzinovo kreativnostjo in destrukcijo. V njem trije mladi gejevski pankerji formirajo bando za bojevanje, jebanje in vzdrževanje od potrošniške kulture. Med seboj se brazgotinijo z britvicami in nadlegujejo študenta, ki filmsko dokumentira njihovo zgodbo. Treleaven je celotno dogajanje ujel na video pretkano, z živahnim diktiranjem tempa, ki slogovno in tematsko spominja na Klub golih pesti in Trainspotting. V ostroumnem filmu prihaja na dan prepričljivo, ganljivo (anti)junaštvo, režiserjev prijem spretno povezuje željo po spreminjanju sveta s perverznim prizadevanjem po čistosti in nedolžnosti.
Subverzivnost z goloto, seksom in nasiljem nasičene vsebine in dokumentaristično-fantazijskih kinematografskih prijemov, ki jih kritiki umeščajo med Williama Burroughsa in Dennisa Cooperja, razburja festivalske javnosti neodvisno od konteksta prikazovanja. Tako je Vojska sline kot edini queer aktivistični film na letošnjem četrtem mednarodnem festivalu taktičnih medijev Next Five Minutes (N5M) v Amsterdamu izstopal med dolgočasnimi urami predvajanja stereotipne amorfne mešanice medijskega aktivizma, tehnologije in umetnosti ter znova sprožil polemike. Namesto da bi se ukvarjali s kompleksnostjo številnih možnosti interpretacij, ki jih film ponuja, so udeleženci (edine festivalske spontane) diskusije histerično kričali in neka gospa je glasno zavpila, češ, zakaj je "to" sploh v programu.
Izkazalo se je torej, da je bilo obiskovalce N5M nujno potrebno pretresti in opozoriti na lastno zgodovinsko sorodstvo s queer aktivizmom, ki je bilo pozabljeno na poteh tako medijskega kot gejevskega komodificiranja v družbeni mainstream. Zato bo nemara koristno tudi obiskovalce ljubljanskega, najstarejšega festivala gejevskega in lezbičnega filma v Evropi, še zlasti ob bližajoči se obletnici, spomniti na zgodovinsko ukoreninjenost festivala in gibanja v širši kontekst novih družbenih gibanj znotraj alternativne kulturne scene osemdesetih.
-"Videl sem novi obraz radikalizma," pravi Scott Treleaven, "in prav luštkan je." Upam, da bo med občinstvom letošnjega festivala čim več luštkanih obrazov.
Festival so podprli:Filmski sklad Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Urad RS zamladino, Institut Français Charles Nodier, Pro Helvetia, Klub Monokel inKlub Tiffany
Spored prikazovanj:
Na začetku r Laurent Leprince
Kdo se boji Jerryja Springerja r Blaž Štrukelj (alias leo spai)
nedelja 7.12. ob 22:00
Toda bila sem dekle r Toni Boumans
ponedeljek 1.12. ob 20:00
Njegov brat r Patrice Chéreau
torek 2.12. ob 20:00
Aimée in Jaguar r Max Faerberboeck
sreda 3.12. ob 20:00
Grenke solze Petre von Kant r Rainer Werner Fassbinder
četrtek 4.12. ob 20:00
Leto trinajstih lun r Rainer Werner Fassbinder
četrtek 4.12. ob 22:15
Moje resnično življenje v Rouenu r Olivier Ducastel, Jacques Martineau
petek 5.12. ob 20:00
Moja mama ima rada ženske r Daniela Fejermán, Inés París
petek 5.12. ob 22:00
Venerini fantje r Gabriel Baur
sobota 6.12. ob 20:00
Einstein seksologije r Rosa von Praunheim
sobota 6.12. ob 22:00
Vojska sline r Scott Treleaven
sobota 6.12. ob 22:00
Lanse da men r Yee Chih-Yen
nedelja 7.12. ob 20:00
