V sodobnem času platoničnih in praktičnih ljubezni je vedno bolj težko najti neko iskreno in pravo romantiko. Pa še ta v veliko primerih po začetnem navdušenju zbledi in hrepenenje se prevesi v rutino. Film 50 prvih poljubov nas poskuša prepričati, da temu ni nujno tako in da romantika lahko traja za vedno, če smo v to le pripravljeni vložiti dovolj energije.
Henry (Adam Sandler) je veterinar na Havajih, kjer redno zapeljuje zdolgočasene turistke, a se na nobeno noče preveč navezati. Nekega dne pa ponesreči s svojo barko v odročni gostilni uzre Lucy (Drew Barrymore) in se vanjo nesmrtno zaljubi.
S svojim šarmom jo tudi hitro osvoji, toda ob naslednjem srečanju, se ga mladenka sploh ne spominja več. Henry izve, da je Lucy pred leti doživela hudo prometno nesrečo, ki ji je povzročila okvaro kratkoročnega spomina, kar seveda pomeni, da vsako jutro pozabi, kaj je počela prejšnji dan.
Toda Henry se ne vda tako zlahka in se odloči, da bo Lucy osvojil vsak dan, če bo potrebno. TOda Lucy ob strani vedno stojita zaščitniški oče in nadležni brat, ki nad Henryjem nista ravno najbolj navdušena. Henry se tako znajde v nezavidljivem položaju, kjer se mora vprašati, koliko je zares pripravljen tvegati za ljubezen svojega življenja.
50 prvih poljubov je zagotovo ena najbolj nekorektnih in idejno izprijenih romantičnih komedij, četudi smo lahko od filma, kjer skupaj igrata Adam Sandler in Rob Schneider pričakovali nekaj zelo kontraverznega.
Glavni moto filma je združitev notoričnega ženskarja in lažnivca, ki se noče navezati na nikogar, s simpatičnim in nič hudega slutečim dekletom, ki se praktično vsako jutro zbudi nedolžna, osvobojena vseh svojih morebitnih grehov iz prejšnjega dne.
On ji je seveda vsak dan pripravljen vedno znova dokazovati svojo neizmerno ljubezen. Romantično? No, za to posiljeno romantiko se skriva sprevržena manipulacija človeških čustev, kjer se zamegli dejstvo, kako nehumano je obnašanje do Lucy.
Ženska se vsako jutro zbudi, prepričana, da je danes očetov rojstni dan izpred nekaj let. Kaj storita oče in brat? Pretvarjata se, da je vse to res. Vsako noč pobelita garažo, da jo lahko Lucy naslednji dan poriše, vsak dan ji prineseta isti časnik, vsak dan praznujejo rojstni dan, vsak dan si ogledajo Šesti čut.
Hecno? Lepo od njiju, da se tako trudita za hčerko/setro? Ne, to je abotno skrivanje pred resnico, zaradi katerega je Lucy ujeta v Matrico enega samega dneva in je zato vedno bolj izključena iz človeške družbe.
Ta rutina gre na roko ravno obema moškima, ki se jima tako ni potrebno ukvarjati z dodatnimi problemi, ki bi nastali, če bi Lucy razložila, kakšna je resnica. Včasih sicer sama uvidi, da nekaj ni prav, toda kdo bi se sekiral, če pa že naslednje jutro spet vse pozabi?
In potem pride on, princ na beli jadrnici, Neo, ki bo pokazal pot iz Matrice, romantik, ki je pripravljen vsak dan znova prepričati Lucy o iskrenosti svoje ljubezni. Oh ja, kako je ljubezen lahko lepa, bodo zašepetali romantiki.
Kaj pa dejstvo, da je bil ta personifikacija romantike prej popoln šarmer in lažnivec, ki je podrl vse kar je imelo dve nogi, od mladega, preko starega in morda celo do moških, kot je to lahko razumeti iz začetnega kolaža Henryjevih bivših romanc, med katerimi je tudi en moški (mini vloga Kevina Jamesa, zvezdnika nadaljevanke The King of Queens)?
Hja, romantiki bodo verjetno spet zatrdili, da lahko prava ljubezen spreobrne vsakogar. Oziroma v motu "Zaslepljen z lučjo ljubezni", kot nas uči glasbena podlaga, ko Henry prvič uzre Lucy.
Dobro, smrk, smrk, otrimo si solze in sedaj še malce pomislimo, če vendarle ne obstaja možnosti, da bo ta notorični lažnivec nekoč vendarle nalagal tudi Lucy, ali pa ji storil še kaj bolj neprijetnega?
Bo potem tudi to vključil v posnetke na videokaseti, s katero vsak dan prebuja Lucy, ali pa bo take neprijetnosti raje zadržal zase in pustil, da Lucy do naslednjega jutra že vse pozabi? V tem primeru bo Lucy še vedno ujeta v Matrico popolne harmonije in ljubezni, kjer bo vedno videla le dobro, slabo pa bo pozabljeno, s čimer se bo Henry lahko vedno izognil konfrontaciji z lastnimi neprijetnimi lastnostmi.
Ko k vsemu temu dodamo že zlorabljanje živali, od cirkuškega obnašanja mrožev, do peštanja pingvinov in ko se vse začini z neslanimi šalami na račun patetičnih bodybuilderjev, ki še vedno doživljajo mokre sanje, nerodnih ruskih možač in od morskih psov pogrizenih in od lastnih otrok zasmehovanih havajskih domačinov, nam ostane prazna lupina naphana z utopično romantiko.
Film priporočam le tistim, ki se jim lobotomija zdi sprejemljiva cena za večno romantiko in vsakodnevno doživljanje prvega poljuba. In morda tudi tistim, ki so bili globoko razočarani v ljubezni in bi se radi razjokali ob pogledu na zadnjega popolnega romantika. Toda na žalost (ali pa na srečo) ima tudi romantika neke logične (in moralne) meje!
*50 prvih poljubov - 50 First Dates, romantična komedija (režija: Peter Segal, scenarij: George Wing, igrajo: Adam Sandler, Drew Barrymore, Rob Schneider, Sean Austin, Dan Aykroyd idr., trajanje: 99 minut, distribucija: Continental Film)
Ocena: večna romantika za ceno lobotomije (2/10)
