Prva Ameriška pita je bila pečena leta 1999 in vsi smo jo s slastjo pohrustali. Pogretje leta 2001 je dokazalo, da mikrovalovne (hollywoodske) pečice dobro delujejo in čeprav ni bila povsem tista, sveže pečena, smo jo z radostjo še enkrat poskusili. In sedaj? V letu 2003 se je razkrila velika skrivnost, zakaj na pogostitvah nihče noče vzeti zadnjega kosa pita (oziroma česar se pač streže). Ne iz vljudnosti, temveč zato, ker je poslednji kos preprosto zanič, tolikokrat pogret, da je na njem zrasla debela plast plesni, ki na daleč mogoče še izgleda zanimivo, okus pa je preprosto oduren.
Dobro, ni vse tako hudo, kot se zdi, zato najprej pozitivne točke. Prvič: Stifler (Seann William Scott), ki lahko s svojim pubertetniškim obnašanjem vsakogar spravi do smeha. Drugič: Jim (Jasson Biggs), ki je še vedno žrtev najbolj krutih življenjskih preizkušen in šal na njegov račun. Tretjič: Jimov oče Larry (Eugene Levy), ki sina nehote še vedno spravlja v najbolj nerodne in kočljive situacije.
To pa je na žalost že vsa pozitivna kritika, zato vsem vnetim (beri: fanatičnim) privržencem Ameriške pite odsvetujem nadaljno branje, saj vam nočem pokvariti drugega repeteja.
Kje začeti kritiko? Najbolje pri duhamorni zgodbi, ki ne ponuja čisto ničesar drugega, kot prikaz ameriškega fetišističnega odnosa do poroke. Zgodbo bi tako najbolje opisali z naslednjimi besedami: poroka, fantovščina, Stifler (kot sinonim za težave). In to je to!
Vse drugo je zgolj dolgočasno ponavljanje starih gagov, ki smo jih po večini videli že v prvem in drugem delu, ali pa v številnih podobnih (najstniških) komedijah. Prav zaradi pomanjkanja zgodbe se ne čudite raznim mašilom, kot je npr. 10 minutni plesni vložek Stiflerja v gej baru, ki nima prav nobenega smisla ali namena.
Nazaj k fetišu poroke! Michelle (Alyson Hannigan) si želi velike sanjske poroke, da bo vsaj enkrat v življenju v središču pozornosti in da bo vsaj tokrat nekaj posebnega (to so njene besede!). Halo!!! Mislim, kakšen mentalni pohabljenec lahko to postavi za glavni motiv poroke?!? Se sploh zavedajo, kakšno sporočilo nosi taka izjava? Poenostavljeno povedano: dekleta so ničvredna neopazna bitja, ki lahko do svojega največjega uspeha in slave pridejo le s poroko?!? Mar ne bi bilo lepo, če bi namesto takih blesarij razvili misel, ki bi se glasila: vsak človek je nekaj posebnega in vreden pozornosti že s tem, da je to, kar je! Ampak jasno, za tako sporočilo ne bi potrebovali končne sanjske poroke in tako bi izginila edina tema filma.
Morda bo kdo našel zgodbo tudi v Stiflerju in njegovi preobrazbi iz sebičnega neandertalca, v heroja, ki popravi svoje napake in reši dan (ter seveda poroko). Hja, prihranite mi take pravljice, kajti kdor verjame v take preobrazbe čez noč, gre lahko poljubljat žabe v ribnik (v upanju, da se bodo spremenile v princa ali princesko).
Čeprav je Stifler ena svetlejših točk zgodbe (zaradi svoje komičnosti), pa lahko ugotovimo, da se mu je od prvega in drugega dela mentalno stanje še celo nekoliko poslabšalo, saj je tokrat povsem otročji, vsaka njegova druga beseda je "fuck"...vsaka prva pa "shit".
Če izvzamemo Stiflerja je tudi komike v tem filmu dokaj malo, v bistvu je zares dobro razvita le ena situacija (fantovščina) in pa dve potencialni komediji. Prva je restavracija, kjer pa stvar pokvari neumen odziv drugih gostov, ki se najprej zgražajo nad Michellinim dejanjem "Monice Lewinsky", ko pa Jim zaprosi Michelle za roko, jim naenkrat postane vseeno, kaj je ona ravnokar počela pod mizo in zaročencema namenijo dolg aplavz!?! Druga potencialna dobra komedija pa je hec s pasjimi iztrebki, ki pa je na žalost pretiran do ogabnosti in srčno upam, da boste do takrat že pojedli vse kokice, kajti po tem, kar za nekaj časa ne boste več čutili potrebe po prehranjevanju.
Ameriška pita: Poroka je film, nemenjen le najbolj zvestim privržencem te trilogije, ki preprosto ne bodo mogli mirno spati, če si ne ogledajo romantične poroke njihovih najljubših filmskih likov in vzornikov. Vsem ostalim pa zavoljo mentalnega zdravja priporočam kakšno bolj gurmansko "pojedino".
*Ameriška pita: Poroka, komedija (režija: Jesse Dylan, scenarij: Adam Herz, igrajo: Jason Biggs, Eugene Levy, Seann William Scott, Alyson Hannigan, Eddie Kaye Thomas idr., distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: poslednji (plesnivi) kos pite (3/10)
