V časopisih, po radiu in na televiziji, lahko vsak dan spremljamo nerazumljivo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer ne mine dan, da se ne bi razstrelil kakšen palestinski fanatik in s sabo vzel kopice nedolžnih žrtev, ali pa da izraelski vojaki kot "povračilo" porušijo nekaj palestinskih domov in pri tem po "pomoti" ubijejo nekaj, prav tako nedolžnih, ljudi. Zakaj je temu tako nam v filmu Božje posredovanje iz prve roke poskuša povedati Elia Suleiman.
Mlad Palestinec iz Jeruzalema je zaljubljen v Palestinko iz Ramale. Med njima je le ena ovira, vojaška kontrolna točka, ki preprečuje, da bi par skupaj prečkal mejo.
Tako se ljubimca sestajata na parkirišču, tik ob meji in brezizrazno zreta v absurd, ki preprečuje njuno ljubezen. Besede tu niso potrebne, dovolj je že stik z rokami.
Medtem oče mladega Palestinca zaradi finančnega propada doživi srčni napad. Sin mora sedaj skrbeti še zanj, a hkrati se v težavah znajde tudi njegov odnos do ljubimke.
Božje posredovanje nam na dokaj zanimiv način prikaže absurde, v katerih živijo tamkajšnji ljudje, prežeti s sovraštvom in jezo. Čeprav je film nastal pod taktirko Palestinca, pa zgodba ni naperjena zgolj proti Izraelcem, temveč pokaže tudi negativnost druge strani.
Možakar vsak dan razkoplje cesto, ki gre mimo njegove hiše, samo zato, ker trdi, da gre cesta za nekaj 10 cm po njegovi zemlji. Še več, ker pričakuje prihod policistov, se temeljito pripravi. Na streho trudoma nosi celo množico steklenic, s katerimi bo obmetaval policiste.
In tu smo že pri problemu celotnega bližnje-vzhodnega konflikta, ki tiči v dejstvu, da ljudje raje vztrajajo pri svojih nesmiselnih zahtevah in so v njih pripravljeni vložiti neskončno veliko energije, namesto da bi to energijo usmerili v poskus umiritve konflikov, da bi nato lahko zaživeli bolj mirno življenje.
Toda ljudje raje škodujejo drugim, tudi svojim lastnim rojakom, kot pa da bi popustili pri svojih zahtevah samo za mišji repek. Čast, tradicija, pretekle zamere in krivice, ponos... se lahko kateri od teh pojmov meri z dragocenostjo človeškega življenja?
Medtem, ko bi vsak priseben človek zanikal tako absurdno trditev, se med Izraelci in Palestinci dogaja točno to: ljudje so pripravljeni za svoja prepričanja ubijati in umirati.
Že res, da so nekateri ideali vredni takih žrtev, toda Bližnji vzhod je že davno presegel razumne meje boja za preživetje. Polarizacija med Izraelci in Palestinci je namreč že tako močna, da se očitno ne nameravajo ustaviti, dokler ne bo ena ali druga stran popolnoma uničena. Taki ideali pa so zgrešeni!
Zanimiva je tudi zgodba, ko nek meščan meče svoje smeti na sosedov vrt. Ko pride soseda in to vidi, prične metati smeti nazaj na sosedovo dvorišče. Ko to vidi sosed (prvotni lastnik smeti) se razhudi in očita sosedi, da se kaj takega vendar ne dela. Ko mu ona odgovori, da ona počne točno tisto, kar je on počel pred njo, pa ji on absurdno odvrne, da tega vseeno ni lepo delati!
Zopet smo pri jedru težave: vsi grešijo, toda nihče ni pripravljen priznati svojih grehov, temveč samo opozarja na grehe nasprotnika. Kako lahko Palestinci pričakujejo mir po bombnem napadu samomorilskega skrajneža?!?
Kako lahko Izraelci pričakujejo mir, če porušijo Palestinsko naselje in ubijejo nekaj domnevnih teroristov?!? Zlo vedno porodi zgolj novo zlo, zato rešitev problemov nikoli ni v nasilju.
V filmu na vsake toliko časa presenetijo nenavadni prizori, ki si jih še najlažje razlagamo kot fantazije in sanje posameznikov, prizadetih zaradi konflikta.
Ti domišljijski pobegi iz realnostjo so sicer dokaj težko razumljivi in njihovo simboliko si lahko razlagamo na tisoč in en način, so pa vsekakor vizualno zanimivi, od eksplozije pravega tanka, premaganja meje z zapeljivo privlačnostjo in lepoto, pa do končnega obračuna med fanatičnimi Izraelci in Palestinko, kjer vse skupaj dobi že nekakšen prizvok plesnega musicla.
Božje posredovanje je dokaj zanimiv film, ki namesto akcije stavi na simboliko, vprašanje je le, koliko od tega gledalec razume tako, kot bi moral razumeti.
Nekje v daljavi pa ostaja občutek, da bi Elia Suleiman znal še malce bolj osvetliti ozadje celotnega problema, če bi le želel prestopiti meje (pre)globoke simbolike.
*Božje posredovanje, drama (režija in scenarij: Elia Suleiman, igrajo: Elia Suleiman, Manal Khader, Nayef Fahoum Daher idr., distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: med norostjo sovraštva in ljubeznijo (6/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
