Osem let je že minilo, odkar sta nas v kinih s svojimi butastimi dogodivščinami zabavala Jim Carrey in Jeff Daniels, v sedaj že kar legendarnem Butcu in butcu. To poletje se butca spet vračata na velika platna, a (na žalost) tokrat v povsem drugi igralski zasedbi in precej pomlajena.
Butca tokrat namreč na lovu za sanjsko žensko ne potujeta po Ameriki, temveč se pripravljata na prvi dan gimnazije. To je bil dan, ki je za vselej spremenil svet. Dan, ko je ena praznina spoznala drugo praznino. Dan, ki je za vedno zbližal dve sorodni duši in ju združil v večno prijateljstvo.
A na žalost se idila kaj hitro konča. Ko gledalec namreč izve, zakaj Lloyd nosi frizuro "na kahlo" in zakaj ima odlomljen prednji zob, ter zakaj je Harry tako zelo navezan na svojega butastega prijatelja, zgodbi preprosto zmanjka snovi, iz katere bi se dalo izpeljati nekaj pametnega.
Jasno, prvi problem je v tem, da je zgodba postavljena na tla gimnazije. Kot da nam ne bi že vsak drug ameriški film ponujal preigravanja enih in istih šal na račun gimnazijskih/študentskih let!?! In tako je večina šal na temo šolanja povsem klišejskih in se jim človek preprosto ne more smejati.
Drugi problem je, da glavna igralca (Eric Christian Olsen in Derek Richardson) ne poskušata igrati svoja filmska lika, temveč oponašata Carreya in Danielsa. Tako se trudita posnemati njune izraze in kretnje, a ker sta originala vendarle precej večja mojstra komedije, vse skupaj spet izgleda prej mučno kot smešno.
Tretji problem je, da so v želji prikazovanja osnovnih vedenjskih vzorcev Harryja in Lloyda, snovalci zgodbe praktično prekopirali polovico šal iz prvega dela in jih podtaknili v tokratno zgodbo. V začetku ta trik sicer res morda še uspe, a slej ko prej je gledalcu dovolj deja-vu-jev (oziroma napak v Matrici).
No, roko na srce, tudi prvi del Butca in butca je bil pač instant komedija z veliko nezahtevnega humorja ter trapastih šal, a zaradi odličnih igralcev in celotne filmske ekipe, ki so znali filmu vdahniti dušo, je film izpadel izvirno, smešno in simpatično. Nadaljevanje pa ni prav nič od tega in morda lahko v gledalcu zgolj porodi sočutje do ustvarjalcev tako bebastega filma, ki očitno zares verjamejo, da so gledalci pod pretvezo dobrega in slavnega imena pripravljeni pogoltniti še tako presoljeno, prepoprano, prežgano, sesirjeno in splesnelo jed.
Morda edina svetla točka so stranski igralci, kjer je še najbolj domiseln lik zlobnega ravnatelja v izvedbi vedno bolj prodornega Eugena Levyja. Gledalec se bo tako še najbolj nasmejal njegovim dialogom z njegovo (filmsko) ljubico z bolj počasno pametjo. Posrečeni sta tudi minivlogi Luisa Guzmana, kot Lloydovega očeta in šolskega hišnika, ter Boba Sageta (marsikdo se ga spominja kot samskega očeta treh odraščajočih deklic iz Polne hiše/Full House), čeravno so njegova srečanja z enim izmed butcev hudo žaljiva, tako za mentalno zaostale, kot tudi za samo inteligenco gledalca.
Kot vrhunec inteligenčne impotence pa lahko označimo razne oralno-analne faze, preko katere sta prisiljena iti Harry in Lloyd, ki tako za sabo puščata stalno sled izpljuvkov, nosnih izcedkov ter iztrebkom podobnih snovi, kar pa je seveda vse prej kot smešno.
Gledalec tako na koncu spozna, da je drugi del Butca in butec na žalost spet velik super-nateg hollywoodske industrije, ki v želji po kovanju čim več monet za lastni žep, ne pomišlja pri sramočenju dobrega imena in kultnega statusa originalnih filmov.
No, tudi ustvarjalci filma so očitno opazili, da nekje (v neskončni daljavi) vendarle morajo potegniti črto in so tako izrezali kopico prizorov, kar pa seveda spet deluje povsem idiotsko, ko se ti prizori pojavijo kot kratki spomini na lepa "leta" med dvema prijateljema in seveda brez celotnega videnja odlomka nimajo nobenega smisla.
Zato se ne čudite, če boste na koncu pričeli verjeti formuli: butec krat butec je butec na tri (kajti ta tretji butec je na žalost gledalec, ki je nasedel hollywoodski neslani šali).
Butec in butec 2, komedija (režija: Troy Miller, scenarij: Robert Brenner, Brian Hartt, Tom Gammill, igrajo: Eric Christian Olsen, Derek Richardson, Luis Guzman, distribucija: Ljubljanski kinematografi)
Ocena: butec × butec = butasto na kubik (2/10)
