Sanje vsakega arheologa so, da bi lahko odpotoval v preteklost in si v prvi osebi ogledal, kako so se res odvijali pretekli dogodki in kako so ljudje včasih živeli. Sodobne arheološke metode nam namreč lahko podajo neko dokaj natančen oris osnovnega poteka dogodkov, a kar ostane skrito je človeško obnašanje in mišljenje, ki je krojilo te ali one zgodovinske dogodke. V Časovni pasti skupina mladih arheologov dobi edinstveno priložnost, da odpotujejo v preteklost, tam pa jim ne gre vse po načrtih.
Profesor Johnston (Billy Connolly) vodi izkopavanje ob starodavnem francoskem gradu La Roque, kjer se je v 14. stoletju odvijala velika bitka med Francozi in Angleži.
Med študenti arheologije je tudi Johnstonov sin Chris (Paul Walker), ki pa ga bolj kot izkopavanje "starin" zanima goreča arheologinja Kate (Fraces O'Connor), ki pa da več na svoje delo, kot pa na romance.
Ko se Johnston odpravi na obisk k svojim sponzorjem, skrivnostni ameriški korporaciji, od koder dobiva tudi zanimive napotke za izkopavanje, študentje nadaljujejo z delom in kmalu naletijo na zapečateno sobo, v njej pa pergament s prošnjo za pomoč, ki pa naj bi jo leta 1357 napisal profesor Johnston osebno. Ko zraven najdejo še lečo njegovih očal, se odločijo, da zahtevajo pojasnilo od ameriške korporacije.
Tam jim pojasnijo, da so izumili stroj, s katerim so profesorja poslali nazaj v preteklost, ravno v čas slavne bitke ob vznožju gradu La Roque. Ker pa so s profesorjem izgubili vsak stik, se odločijo, da za njim pošljejo reševalno skupino, ki se ji pridružijo tudi mladi arheologi.
A 14. stoletje ni prav nič prizanesljiv čas in še preden se zavejo, morajo reševalci reševati svoja lastna življenja, kmalu pa tudi ugotovijo, da so s svojimi dejanji morda tudi spremenili potek zgodovine in tako vstopili v časovno past, ki lahko spremeni njihovo lastno prihodnost.
Če se zgodba filma sliši kolikor toliko zanimiva in napeta, pa je izvedba filma pod vsako kritiko. Zdi se, kot da film sploh ni imel nekega scenarija, temveč le (na hitro prebrano) osnovno zgodbo Michaela Chrichtona, potem pa so prav po amatersko v potek dogajanja naphali tisoč in eno idejo, ki nemara vsaka zase še ima nek smisel, povezane v eno celoto pa ne dajo nikakršnega smisla, kaj šele rdeče niti.
Če začnemo pri samem časovnem stroju, ki sicer res izgleda dokaj zanimiv na pogled, je pa zato razlaga njegovega delovanja konfuzna mešanica polpremišljenih idej o časovnem potovanju vezanem na časovno-krajevno črvino, slednje pa navezano na prenašalec materije (podobno kot transporter v Zvezdnih stezah).
Brez skrbi, če nimate pojma, kaj je transporter (in ustvarjalci filma očitno vedo, da nimate!), vam postrežejo s primerjava s faksom: to je tako, kot bi pošiljal faks, le da pošiljaš na kvarke razstavljeno materijo (organsko in anorgansko).
Problem je le v tem, da bi razlaga delovanja stroja res bolj ustrezala delovanju faksa, ne pa tako zahtevnega aparata, kot je časovni stroj. Manjka namreč povezava med trasporterjem in črvino, oziroma vsaj približna razlaga, kako so si zamislili delovanje tega trasporterja, kar bi nam dalo tudi kakšen indic na, kot sami pravijo naključno, povezavo s črvino.
Vendar dobro, recimo da nekako požremo dejstvo, da imamo časovni stroj - kaj torej z njim storiti? Jasno, pošljimo nekoga nazaj v preteklost. Nato delimo informacije z arheologi, ki bodo z novimi podatki morda razkrili bistvo obstoja črvine (OK, verjetnost da bodo razkrili skrivnost nečesa, za kar sploh ne vedo, da obstaja je majhna, vendar če že imamo naključje transformacije trasporterja v časovni stroj, očitno lahko pričakujemo še kakšno naključje, mar ne!?!).
Jasno, ko nekdo posumi, da tu nekaj ni v redu, se pozanima, kako stvari stojijo. In kaj stori skrivnostna organizacija, ki noče(!) razkriti svojega izuma? Prizna mu, kaj počnejo in ga (za nagrado?) pošljejo v preteklost.
Seveda se za njim izgubi vsaka sled, zato na pomoč pošljejo njegove sodelavce. Da so to mladi in po eni strani prestrašeni, po drugi strani prepotentni arheologi, jih očitno ne moti. Hej, saj imajo 600 let evolucijskega naskoka, zakaj bi se torej ukvarjali z ustvarjanjem skupine strokovnjakov, ko pa lahko pošljejo v preteklost totalne amaterje, ki jim razložijo vsa pravila "igre" v petih minutah.
Če pa bo res sila, jim za pomoč dodajo še par marincev. Tu pa že nastopi prva največja farsa filma, ko so prav marinci prvi, ki se pustijo prav amatersko nabosti na sulice, preluknjati s puščicami in presekati z meči. Da je stvar še hujša, je prav eden od marincev tisti, ki prekrši vsa pravila časovnega potovanja in ohranjanja časovne linije.
Kot da bedarij še ni dovolj, se kar naenkrat pričnejo pojavljati nove informacije in težave z oddajniki, preko katerih se lahko naša skupinica vrne v prihodnost. Tako šele sedaj izvejo, da imajo na voljo časovno omejitev, da oddajniki delujejo le ob 12 metrski oddaljenosti od drugih ljudi, hkrati pa se zelo radi kvarijo in še hitreje izgubljajo. No, ob vsej tej kolobociji dobijo vsaj en dober podatek, za prenos celotne skupine rabijo le en oddajnik.
Skratka, nove ideje in informacije (tudi za gledalca) prihajajo na plano povsem brez reda in logike, nasprotno, zdi se da tudi ustvarjalci nimajo pojma, kako bi stvar objasnili, zato raje samo dodajajo nove zaplete, ter tako za sabo puščajo vedno več nerazloženih stvari.
Enako nelogične so tudi vmesne težave s časovnim strojem, kjer na bi že ena granata destabilizirala črvino. Dobro, mogoče res lahko destabilizira povezavo med transporterjem in črvino, samo črvino pa res bolj težko, še manj razumljivo pa je, zakaj naj bi se to zgodilo šele po izkjučitvi odzivnikov (oziroma po iztečenem času).
Da je stvar še hujša (če je to sploh možno... in očitno je!), je v filmu vse manj govora o časovnem popotovanju ter o zgodovini, saj glavni junaki filma to edinstveno priložnost raje izrabijo za romantično spogledovanje ter iskanje bodočih zakonskih partnerjev.
Stvar postane tako radikalna, da se raje spogledujejo, ko bi se mogli bojevati, ko bi mogli bežati, ko bi mogli koga iskati, ko bi se mogli skrivati in še celo, ko bi morali iti nazaj v prihodnost.
Prav tragikomična je tudi razrešitev dileme, v kateri se znajdeta dva od "junakov", ko ugotovita, da sta verjetno zafurala časovno linijo. Njun sklep? Super, če je temu tako, jo pa zafurajva še malce bolj in dokončno poskrbiva, da bo zgodovina obrnjena na glavo.
Kot da film ne šepa že dovolj v zgodbi, je enako nekvalitetna tudi igra igralcev, ki se obnašajo, kot da ne bi prebrali scenarija (če je ta sploh obstajal!?!) in igrajo, kot da bi jim besede v usta polagali prišepetovalci in tako govorijo eden prek drugega, tako da jih človek sploh ne razume.
Seveda obstaja tudi možnost, da je bilo s tem "efektom" želeno prikazati časovno stisko ter "realnost" njihovega obnašanja, a vse kar se je izcimilo iz tega je perfekten kaos, ki se lahko kosa le še s kaotičnim podajanjem zgodbe.
Minus v igralskem področju dopolnita še Paul Walker, ki neutrudno "prodaja" svoj šarmerski nasmešek, kot da ne misli na nič drugega kot očarati gledalk (in morda tudi kakšnega gledalca?), ter Frances O'Connor, ki "trpi" za nenadnimi emocionalnimi erupcijami, kjer izstopajo predvsem nekontroliran smeh ter nenadni entuziastični vzkliki sreče.
Ob vsem tem bi bilo pričakovanje kaj drugega kot neumnega konca, kjer vsakdo dobi, kar si zasluži in kjer vse razen romanc ostane nerazloženo, verjetno čista utopija.
Časovna past je tako dejansko past za gledalca, ki postane žrtev modernega Hollywooda, ki je zanimivo idejo spremenil v neizviren in neprebavljiv instant filmski praženec, kjer lahko najdete praktično vse, le nek smisel boste iskali zaman.
Če niste zares velik zgodovinski navdušenec, ki si preprosto mora ogledati obleganje gradu (edinih zanimivih deset minut v celotnem filmu!), se tej (Časovni) pasti raje izognite v širokem loku!
*Časovna past - Timeline, znanstveno fantastična avantura (režija: Richard Donner, scenarij: Michael Crichton, Jeff Maguire, George Nolfi, igrajo: Paul Walker, Frances O'Connor, Gerard Butler, Billy Connolly, David Thewlis, Anna Friel, Neal McDonough, Matt Craven idr., trajanje: 116 minut, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: Časovna past kot časovni nateg (2/10)
