Verjetno se še spominjate tragikomične zgodbe o Janet Jackson in njeni "prosti" dojki, s katero je šokirala Američane, zamajala temelje ameriške morale in izzvala val ogorčenja, čemur je sledila odločitev televizijskih hiš, da se pomembnejše prireditve ne predvajajo več v živo, temveč z vsaj nekaj sekundnim zamikom. In če ste si ogledali predlansko podelitev oskarjev, vam je zagotovo ostal v spominu hecni možic Michael Moore, ki je edini zbral dovolj poguma, da je na odru ob prejetju oskarja za najboljši dokumentarec (Bowling za Columbine) povedal nekaj zelo gorkih na račun predsednika Busha.
Kaj pa imata Janet in Moore skupnega? Jasno, cenzuro, saj se mora Moore trenutno soočati s težnjami po cenzuri njegove dojke... pardon, njegovega novega filma Fahrenheit 9/11, politično satiričnega dokumentarca, ki naj bi prišel v ameriška kina poleti in tako dodobra premešal bližajoče se ameriške predsedniške volitve.
Film govori o več kot tri desetletja trajajočih povezavah med dinastijo Bushev s saudskimi kraljevimi družinami, med drugim tudi s sorodniki Osame bin Ladna (ja, tistega bradatega strica, ki je zrušil dvojčka svetovnega trgovinskega centra v New Yorku!).
Še poseben poudarek je na vprašanju vpletenosti Busheve vlade v "evakuacijo" sorodnikov bin Ladna iz Amerike, takoj po napadih 11. septembra 2001, film pa vsebuje tudi pogovore z vojaki, ki se trenutno borijo v Iraku in ki so Mooru menda zaupali kar nekaj skrivnosti, ki bi lahko razblinile romantično predstavo o plemenitem osvobajanju Iraka, ki jo vsak dan prodaja mali Bush.
Vse to pa so stvari, s katerimi se mali Bush pred volitvami nikakor ne želi soočiti (zaenkrat ima dovolj skrbi s slikami mučenja iraških ujetnikov iz strani ameriških vojakov), zato se je odločil nekaj ukreniti. In tako je nastala politična spletka, ki se bere kot teorija zarote, a je na žalost še kako resnična.
Torej, distributer Moorovega filma Fahrenheit 9/11 je Miramax. Miramax je v lasti korporacije Disney. Disney ima na turistično privlačni Floridi številne zabaviščne parke, hotele in drugo infrastrukturo, za kar prejema številne davčne olajšave. Guverner Floride je Jeb Bush, brat predsednika ZDA.
Že vidite, kam pes taco moli? Mali Bush pokliče brata Jeba. Slednji pokliče odgovorne v Disneyu in jim zagrozi z zmanjšanjem davčnih olajšav. Disneyevi šefi pritisnejo na Miramax in poleti v ameriških kinodvoranah ne bo spornega filma, ki bi utegnil zasejati dvom v patriotično volilno bazo malega Busha. Je potem sploh še čudno, zakaj se (ameriška) demokracija v Iraku nikakor ne more prijeti?
Sicer pa to ni prvi poskus cenzure, s katerim se mora soočati Moore, saj se je nekaj podobnega zgodilo že z njegovo knjigo Stupid White Men (Neumni beli možje), v kateri dodobra okrca Bushevo administracijo in katere izid je tragično sovpadal z 11.9.2001, kar je seveda povzročilo, da je knjiga namesto na police knjigarn romala v skladišča založniške hiše HarperCollins, ki je nato od Moora zahtevala, naj spremeni vsebino, ki naj bi bila preveč "protibushevska".
Razplet te zgodbe pa je ena svetlejših plati ameriške samoiniciative, ki je odlično pokazala, da lahko tudi navadni ljudje, če so le dovolj zavzeti, spremenijo svet na bolje.
Na nekem shodu je Moore takrat namreč omenil, kaj se je dogaja z njegovo knjigo in ko je to slišala tudi knjižničarka Ann Sparanese, se je odločila poslati protestno pismo založnikom, obvestila pa je tudi druge člane zveze ameriških knjižničarjev, čemur so sledila pisma drugih knjižničarjev iz vse Amerike.
In ker pravila kapitalizma včasih pridejo tudi prav (založniška hiša - jezni knjižničarji - manjša prodaja knjig), je Moorova knjiga naposled ugledala luč svobode, sicer z zamudo štirih mesecev in pol(!), a povsem neokrnjena in necenzurirana.
Lahko le upamo, da se bo v tokratnem primeru filma izšlo še nekoliko bolje in nanj ne bo potrebno toliko čakati.
Morda bo k temu pripomoglo tudi razveseljivo dejstvo, da je bil Fahrenheit 9/11 povabljen v tekmovalni del Cannskega filmskega festivala (po Moorovem Bowling za Columbine šele drugi dokumentarec v zadnjih 48.-ih letih tega festivala!).
Za konec pa le še uradna razlaga odgovornih v Disneyu, zakaj nasprotujejo distribuciji omenjenega filma. Fahrenheit 9/11 naj bi bil namreč v nasprotju z Disneyevimi interesi, po katerih želi Disney ugajati družinam vseh političnih nazorov in prepričanj, film Michaela Moora pa bi lahko marsikoga "odtujil".
Komentar skoraj ni potreben, lahko pa le upamo, da prihodnost Amerike ni v predvajanju Miki Miške na vseh televizijah in v vseh kinematografih, 24 ur na dan, sedem dni v tednu...
Več o tej tragikomediji in o Michaelu Mooru lahko preberete na njegovi uradni strani!
