Kdaj se hobi spremeni v obsesijo? Kdaj ljubiteljstvo postane obsedenost? Kje je meja med užitkom in patološko potrebo po videnju in občutenju vsega možnega? Ta vprašanja si zastavlja dokumentarni film Cinemanija, ki na malce ironičen način prikaže življenje "čistokrvnih" cinemanov (in ene cinemanke), za katere je gledanje filmov preraslo v življenjsko nujo, ki ji podrejajo vse aspekte njihove vsakdanjosti.
Jack na zunaj izgleda kot povsem normalen trideset-(in še nekaj)-letnik a njegovo življenje se 24 ur na dan vrti okrog filmov. Če že ravno ne sedi v kinu, ali pa potuje od ene kinodvorane do druge, si doma na računalniku usklajuje urnike posameznih predstav, tako da bo lahko videl čimveč filmov.
Še posebej je ponosen na to, da ima številke praktično vseh kino-operaterjev, tako da ob morebitnih motnjah na sliki lahko takoj pokliče in sporoči napako, ne da bi mu bilo treba vstajati.
50-letni Harvey je prav tako velik zasvojenec s filmi, ki še vedno živi pri svoji mami, zbira vinilne plošče s filmsko glasbo (čeprav nima gramofona, na katerem bi jih predvajal) in pozna čase trajanja vseh filmov do minute natančno ter tako tudi velikokrat opozori upravitelje kinodvoran, da so v svojih brošurah napačno navedli čas trajanja filma.
Tudi Bill je cinemanijak, vendar ima še najrajši evropske umetniške filme, še najraje pa ima francosko kinematografijo. Njegova največja želja je, da bi se nekoč preselil v Pariz (poleg New Yorka edino pravo mesto za cinofile) in zato z oglasi tudi že išče dekle, ki bi prav tako oboževalo filme in ki bi nekoč odšlo z njim.
Njegova posebnost so pravi mali obredi pred vsakim ogledom filma, ki mu zagotavljajo povsem nemoten ogled filmov, od toplega spodnjega perila pa vse do rednega obveznega čiščenja očal.
Malce starejši Eric se je pred 25. leti preselil v NY iz Kanade in kmalu postal reden obiskovalec kinematografov, še posebej rad pa gleda francoske filme iz 30. let, klasične komedije in neme filme, vendar pa v zadnjem času ne zahaja več toliko ven, predvsem zaradi vedno višjih cen kinovstopnic in ker je tako ali tako že videl praktično vse filme.
Roberta, na prvi videz prijazna ostarela dama, je morda še najbolj strastna in goreča privrženka filmov, saj zbira praktično vse kar ima kakršnokoli povezavo s filmi, od obveznih filmskih napovednikov, pa do tematsko obarvanih kozarčkov.
Zaradi njene vzkipljivosti so ji tudi že prepovedali vstop v nekaj kinodvoran, še posebej odkar je napadla mlado blagajničarko, ki ji je strgala vstopnico (tudi te namreč shranjuje!).
Cinemanija je dokaj zabaven dokumentarec o resničnih ljudeh, katerih ljubezen do filmov se je spremenila v kronično odvisnost, saj kot pravijo sami, občutijo veliko žalost in morda celo krivdo(!), če zamudijo kakšen film, ki so si ga želeli ogledati.
Da je to zares resen problem opozarjajo predvsem njihove spremembe vedenja, s katerimi so svoje življenje povsem pokorili ogledom filmov, od spremenjenega načina prehranjevanja, kjer Jack je predvsem hrano, ki mu povzroča stalno zaprtje, da čimmanj časa porabi na straniščih, pa do ranih tablet proti smrkanju, bolečinam v križu in napadom tesnobe, ki jih uporablja Bill.
A še najbolj pretresljivo je to, da jih je njihova strast do filma pognala praktično na rob revščine (razen Jacka, ki je podedoval denar po teti), čeprav je očitno, da so dovolj inteligentni, da bi z lahkoto zaslužili dovolj denarja.
Tako kljub komični naravnanosti filma gledalec stalno sluti neko temačno senco, ki ne preži le na glavne like filme, temveč tudi na vsakega izmed nas in ki grozi, da bomo tudi sami postali odvisniki, pa ne nujno od filma, temveč od katerekoli stvari, ki nas obkrožajo.
Na koncu je tako potrebno potegniti neko črto in se vedno vprašati, kje se mora ljubezen do neke stvari končati?
Končati se mora takrat, ko opazimo, da je ta stvar povsem okupirala naše življenje in nam razen tistega neposrednega trenutka, ko se ubadamo s to stvarjo in smo srečni, dela naše življenje povsem nesprejemljivo in težavno.
A ko smo enkrat že tako daleč, je pot nazaj zelo težka, zato je potrebno že prej paziti, da ne postanemo sužnji lastnih navad in razvad.
Cinemanija je zabaven film, ki pa ga lahko hkrati razumemo tudi kot opozorilo, da smo tudi sami dovzetni za razne vrste manij.
To namreč ni dokumentarec o čudakih iz New Yorka, temveč film o čisto navadnih ljudeh, takih kot sem jaz in vi, le s to razliko, da se oni ne morejo odpovedati ogledu filmov.
*Cinemanija, zabavni dokumentarec (režija: Angela Christlieb, Stephen Kijak, nastopajo: Jack Angstreich, Eric Chadbourne, Bill Heidbreder, Roberta Hill, Harvey Schwartz idr., distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: ko filmsko platno postane (kruta) realnost (8/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
