Vojska je v osnovi nezapletena reč. Imamo dobre fante ter slabe fante in dobri fantje morajo na koncu zmagati. Pa v vojski res obstajajo dobri fantje? Ali pa smo primorani zgolj slediti nauku, da izmed dveh slabih stvari, vedno izberi manjše zlo.
Prvo kar zbode v oči pri filmu Dobri vojak Šverc, je zagotovo odlično izbran naslov. V Ameriki je že dolgo znano dejstvo, da se bolj kot vsebina (ne glede na izdelek) prodaja njegov naslov, ki naj bi bil, le za malenkost spremenjeno, obče poznano ime, slogan ali geslo. In kdo ne pozna Dobrega vojaka Švejka? Ko pa za malenkost spremenimo njegovo ime, pa dobimo zelo pomenljiv naslov, ki pa se vsebinsko povsem sklada s filmom. Skratka, prevajalec tega filma je zadel žebljico na glavico.
Sedaj pa še malce o filmu! Dobri vojak Šverc je protivojni film. Morda se zdi ta teza malce absurdna, saj se film pravzaprav ne dogaja v vojni. Torej je film protivojaški, a ker brez vojakov tudi ni vojn, je film tudi protivojni.
Film nam prikaže ameriške vojake nastanjene v Nemčiji ob koncu hladne vojne in njihova podoba ni ravno taka, kot jo opisuje ameriško-patriotska rekrutska propaganda. Vojaki, ki so poslani v tuje dežele vzdrževat mir namreč niso nekakšni super-vojščaki, ki bi vsako prosto minuto izrabili za opravljanje svojega plemenitega poslanstva. Prav nasprotno, so samo navadni ljudje, ki kradejo, preprodajajo, se pretepajo, popivajo, si lažejo, si grozijo, se morijo, ter preprodajajo drogo, ali pa se drogirajo.
Kaj pa je pravzaprav smisel takega prikaza vojske? Morda želja po prikazu, da dobrega vojaka ni. Ne v vojni, kjer se resda ubija z dovoljenjem in z nekim višjim ciljem, a se še vedno ubija, ne v miru, kjer je vojakov največji sovražnik brezdelje. Kajti vojaka, ki ni bil v vojni (in torej nima vojaške mentalitete) bo brezdelje (oziroma želja pregnati dolgčas) slej ko prej pripeljala do nečastnih dejanj, medtem ko bodo vojaki z vojaškim načinom razmišljanja, v teh neetičnih soborcih videli sovražnika, ki ga je treba zatreti v kali, tudi z nasiljem, če je potrebno. A slednje spet postavlja vprašanje, če je vojak, ki tudi v času miru vidi vojno, zares dober vojak (mišljeno v etičnem smislu).
Velik adut filma je vsekakor odlična igralska zasedba, na čelu z Joaquinon Phoenixom v vlogi prebrisanega Elwooda, preprodajalca vojašega orožja in glavnega preskrbovalca svoje baze z doma prekuhanim heroinom, Scott Glenn kot neusmiljeni in že kar malce psihotični narednik Lee, ki se odloči izkoreniniti kriminal, ki se je razpasel med vojaki in to za vsako ceno, Ed Harris kot naivni polkovnik Berman, ki ga vsi izkoriščajo in ki nikakor ne more priti do tako željenega napredovanja (a je na koncu edini pravi moralni zmagovalec), ter presenetljivo prepričljiva Anna Paquin v konfliktni vlogi hčerke strogega narednika Leeja in simpatije njegovega največjega sovražnika Elwooda.
Filmu bi morda očitali malce preveč zloveščo atmosfero in temačen prizvok proti koncu filma, ter nasprotno peveč komičen zaključek, nekoliko premalo razločen pomen precej nenavadnih sanj glavnega junaka, ter neomenjanje prostitucije, ki pa je (kot je dobro znano) največja "gospodarska" panoga na območjih, kjer so situirani tuji vojaki, ki naj bi ohranjali mir.
Dobri vojak Šverc odlično prikaze vse nesmisle vojske, še posebej ko je ta vpeta med razne politične igrice, ki jih tako ali tako ne razume. Oziroma, kot izvemo od vojakov iz filma, v bistvu sploh ne vedo, kje so, koga naj bi branili, kdo je sovražnik in zakaj so tam. So pač tam, ostalo pa je prepuščeno njihovi presoji in volji.
Dobri vojak Šverc, vojaška kriminalna drama (režija: Gregor Jordan, scenarij: Eris Weiss, Gregor Jordan, Eris Axel Weiss, Nora Maccoby (po romanu Roberta O'Connorja), igrajo: Joaquin Phoenix, Scott Glenn, Ed Harris, Anna Paquin, distribucija: Creativa)
Ocena: tudi vojska je biznis (9/10)
