Kaj lahko pričakujemo od filma, ki v podnaslovu "opozarja ", da med snemanjem ni bil poškodovan noben Evropejec?!? Nekateri bodo verjetno rekli, da totalno odštekano komedijo, ob kateri si dodobra razgibaš smejalne mišice, spet drugi bodo trdili, da idiotsko žaljivo farso, ki kaže na vzvišen odnos Američanov do preostalega sveta. Kakorkoli že, v filmu Eurotrip se skupina ameriških najstnikov odpravi na prav posebno popotovanje po Evropi, ki ga ne bodo tako kmalu pozabili.
Scotty (Scott Mechlowicz) ob končanju srednje šole dobi košarico svojega dekleta, ki si raje izbere nekoliko manj predvidljivega rockerja (neprepoznavni Matt Damon). Po prepijančevani noči Scotty dobi sporočilo svojega internetnega dopisovalca iz Nemčije, da bi slednji rad prišel v Ameriko in spoznal Scottyja.
Ta ga neprijazno odslovi, a nato kmalu ugotovi, da je dopisovalec Mieke v bistvu greha vredna bejba, ki pa je sedaj z njim prekinila vse stike. Scotty se tako odloči, da bo z najboljšim prijateljem Cooperjem (Jacob Pitts) opotoval v Berlin, med potjo pa se jima pridružita še nekdanja sošolca, dvojčka Jenny (Michelle Trachtenberg) in Jamie (Travis Wester), ki sta na počitnicah v Parizu.
Štirje prijatelji se tako odpravijo križem-kražem po Evropi, kjer srečajo številne ljudi, od angleških navijaških huliganov, francoskih pantomimikov in šarmerjev, osvajalskih gejevskih Italijanov, pohotnih Nizozemk, mladih nemških nacistov, obubožanih vzhodnjakov, ki še vedno živijo za železno zaveso, pa vse do pobožnih prebivalcev Vatikana.
O tem, koliko inteligence premore film, postane jasno že povsem na začetku, kjer lahko (če pozorno gledate), na zemljevidu Evrope še vedno vidite združeno(!) Češkoslovaško, medtem ko že prvi stavek v filmu jasno pove, da se piše leto 2004!!!
Ampak dobro, zakaj bi to motilo povprečnega Američana, če pa verjetno še predsednik Bush ne bi vedel, kar tako iz glave, če bi ga zdajle vprašali, kakšna je razlika med Slovaško, Slovenijo, Slavonijo in Transilvanijo.
Film je torej že v svoji osnovi bebast, brez vsakršne dileme. No, tudi bebaste stvari so lahko včasih smešne, pač odvisno od stališča opazovalca. Vsekakor pa velja, da tako enoznačajska opredelitev posameznih Evropskih narodov, lahko temelji zgolj na stereotipih in to po večini tistih, najbolj žaljivih.
A ljudje smo pač taki, da se lahko smejemo, tudi če je nekdo zaradi tega užaljen, seveda le do točke, ko žaljivka ne prileti na naš račun.
Kaj pa če pogledamo film iz malce drugačnega stališča? Evropa namreč očitno ni taka, kot jo slika film, toda zakaj glavni liki naletijo ravno na te stereotipe? Jasno, zato ker točno tako hočejo, ker tega ne morejo dobiti v Ameriki. Film tako lahko razumemo kot velik izliv frustracij, ko se na zasmehovalen način prikaže tisto, po čemer v resnici sami hrepenijo. Gremo kar lepo po vrsti.
Angleški huligani? Jasno, v Ameriki tak športni fanatizem pač ni odobravan (pod Bushem že skoraj enačen s terorizmom), da o točenju pijač osebam mlajšim od 21 let sploh ne govorimo, četudi ga predsednikovi hčerki lokata na živo in mrtvo.
Francoski pantomimiki? Hja, Američani že vedno radi zbijajo šale na pantomimike, to pa zato, ker njihovo početje smatrajo za poženščeno, da ne rečem gejevsko. A hkrati bi se vsak od njih kdaj rad zabaval s pantomimo, če bi si le upal.
Francoski šarmerji? Pravljica za lahko noč in sanje, ki jih sistem ubija v glava ameriških deklet, da bo prej ali slej prišel moški in odkril njihovo lepoto in posebnost. Kaj se zgodi v resnici, si lahko ogledamo v filmu Pošast.
Osvajalski gejevski Italijan? Jasno, da Američane ta tema srbi, ko pa si njihov predsednik dovoli odločati, kdo naj bi koga ljubil in kdo naj bi se s kom poročal. Vraga, še ustavo Amerike, ki je tako rekoč nedotakljiva, misli popravljati in določevati "prave oblike" družine.
Seksualno sproščeni Nizozemci? Nič čudnega, da se v deželi, kjer predsednika, ki ga zalotijo s spuščenimi hlačami, skoraj doleti impeachment, medtem ko nek drug z nafto zamazani predsednik mirno neti vojne po svetu, seksualna sproščenost takoj enači s perverznimi sado-mazo igricami in nemogočimi vibracijskimi napravami.
Če ameriški verski in moralni fanatiki učijo, da naj se ne seksa pred poroko, potem je razumljivo, da vsak najstnik sanja o seksu, pa čeprav to pomeni, da bo dobil vibrator v danko.
Seksualna zavrtost glavnih likov filma je še najbolj razvidna iz dejstva, da se glavni gumpec več let dopisuje s prijateljem z interneta, pa mu ne kapne na pamet, da je to punca?!?
In jasno, ob vsem ameriškem povzdigovanju nedolžnosti tipa večne device Britney Spears, vsak najstnik sanja, kako ga na drugi strani luže čaka nedolžna brhka deklina, ki jo bo lahko poonegavil kar v spovednici in ki mu bo potem sledila na konec sveta.
Hkrati pa edino žensko v druščini vsi smatrajo za fanta, seveda do točke, ko seksualne frustracije postanejo prehude in pride do incesta!!! Kar se pa tiče nudistične plaže, kjer seksa lačni turisti iščejo hotne bejbe, je pa to zgolj mila različica seksualnega turizma, ko zavrti in z moralnimi nauki (pre)nafilani "družinski očetje" odletijo na Tajsko in si tam dajo duška.
Mladi nacistični nemški otroci? Hja, človek bi mislil, da se bodo Američani počasi že znebili tega stereotipa Nemčije in morda raje počistili pred lastnim pragom, kjer rasizem napram "obarvanim" prebivalcem Amerike še vedno kroji vsakdanjik.
O tem, kako je prikazana Slovaška, pa skoraj ni vredno izgubljati besed. Tako si jo verjetno predstavlja Bush, ki tako ali tako vse vzhodnoevropske države podzavestno še vedno enači s komunisti, ki živijo v razmerah, ki so še najbolj podobne srednjem veku. In na žalost so tudi časi, ko je bil dolar sinonim za bogastvo, že davno minili, treba si je samo pogledati tečaj med evrom in dolarjem.
Ostal je samo še Vatikan in tista večna Ameriška miselnost, da je vse pomembno v Ameriki, zakaj ne bi bil tam torej tudi sedež krščanstva? OK, če pa že ne to, pa vsaj okronajmo novega (ameriškega) papeža!
In tako smo prišli do konca te male odisejade po ameriških fobijah, zavrtih željah in občutku superiornosti.
Eurotrip je film o najstniku, ki je v stilu Američana, ki ve kaj ho?e ustvariti v življenju, že v srednji šoli naredil cel svoj življenjski na?rt, pa so se mu te sanje sesule že takoj na za?etku. In tako je razo?aran odšel v Evropo, kjer je našel vse to, kar so mu v Ameriki prepovedali. Če želite razumeti zakaj, kliknite na uradno spletno stran filma, kjer vas bo pozdravil velik znak "Restricted "!
*Eurotrip, komedija (režija: Jeff Schaffer, scenarij: Alec Berg, David Mandel, Jeff Schaffer, igrajo: Scott Mechlowicz, Jacob Pitts, Kristin Kreuk, Cathy Meils, Nial Iskhakov, Michelle Trachtenberg, Travis Wester, Matt Damon, Lucy Lawless, Rade Šerbedžija, Vinnie Jones idr., trajanje: 96 minut, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: Evropa, kot satira Amerike (4/10)
