Ko gre človek v trgovino in pogleda konzerve s hrano za domače ljubljenčke, se skoraj ne more načuditi, kakšna izbira je na voljo. Piščanec po provansalsko, govedina po katalonsko, puran po dunajsko in podobna hrana, kot bi jo vzeli iz menija kakšne ugledne restavracije ... hja, časi, ko so domači ljubljenčki živeli od ostankov, so definitivno minili. Prijazni kosmati stvori še predobro vedo, kako morajo pogledati svojega gospodarja, da jim ta ustreže vsako željo, od božanja in crkljanja, pa vse do priprave gurmanske hrane in po možnosti tudi ročnega pitanja. Kralj vseh lenih in razvajenih hišnih ljubljenčkov pa je seveda le en in sicer Garfield.
Garfield (glas Billa Murrayja/Jurija Zrneca) je zadovoljen, debelušen, nekoliko ciničen in izredno inteligenten mačkon, ki ima svojega gospodarja Jona (Breckin Meyer, sinhronizacija Samo Jakoš) ovitega okrog mezinca.
Težave pa se pojavijo, ko se Jon zagleda v veterinarko Lizo (Jennifer Love Hewitt, sinhronizacija Sabina Kogovšek) in na njeno prošnjo pod svojo streho sprejme psička Odija.
Garfield tako kar naenkrat ni več v središču pozornosti in kljub temu, da se je Odie prikupil tudi njemu, želi spet imeti svojega gospodarja samo zase. Ko tako Garfield nekega večera zvabi Odija iz hiše in se sam pogrezne v spanec, se mali kuža odpravi raziskovat okolico in kmalu pade v roke zlobnega Srečka (Stephen Tobolowsky, sinhronizacija Niko Goršič).
Slednji se sicer pretvarja, da je velik ljubitelj živali, toda v resnici bi s snemanjem živalskih oglasov rad le zaslovel in obogatel, pri tem pa se poslužuje tudi zelo krutih metod.
Ker Jon išče Odija na napačnih krajih, se Garfield odloči, da se bo sam odpravil na reševalno akcijo, kar pa za mačka, ki še nikoli ni sam zapustil svoje ulice, sila nevarna avantura, pred katero je vsekakor treba pojesti še kakšno lazanjo (ali dve) ... za moč in pogum, seveda.
Garfield je film, ki vsebinsko ne prinaša nič pretresljivo novega in je pravzaprav zastavljen po principu stripa, to se pravi (otročje) enostaven za razumevanje, a po drugi strani izredno komičen in sarkastičen.
Zgodba o razvajenem, obilnem, lenem, premetenem in uživaškem mucu, je pravzaprav oda uživanju in lenarjenju, po drugi strani pa tudi postavlja vprašanje, v kolikšni meri je razvajanje domačih ljubljenčkov sploh smiselno.
Saj ne, da živali ne bi smeli imeti radi, toda ko človek enkrat vidi mačka, ki je samo pečenega piščanca in še to zgolj, če ga gospodar pita iz roke, ali pa psička, ki ga oblačijo v oblekice in tretirajo kot dojenčka, se zdi, da to ne more biti zdravo, niti iz fizičnega stališča živali, še manj pa iz psihičnega stališča gospodarjev.
Seveda pa Garfield ni neka globoka sociološka študija razmerij med živalmi in ljudmi, temveč predvsem zabavna zgodbe, tako v celotnem konceptu tako enostavna, da je pravzaprav namenjena bolj otrokom, kot pa odraslim.
Toda tudi odrasli pridejo na svoj račun, predvsem kar se tiče sarkastičnih pripomb Garfielda in njegovega samoljubnega pogleda na življenje.
Na tem mestu velja tudi pohvaliti slovensko sinhronizacijo, vsaj kar se tiče domiselnih prevodov, glede same izvedbe pa se pri nas pač še vedno pozna, da nimamo prave prakse na tem področju in da bo verjetno preteklo še kar nekaj časa, prede bo polaganje slovenskih besed na ustnice tuje govorečih igralcev, izgledalo malce drugače, kot reklama za pralni prašek.
Enostavno je tudi sporočilo filma, od ljubezni, preko ljubosumja, do zahrbtnih trikov, ter seveda obveznega spoznanja, da se v vsakem človeku (oziroma mačku) skriva nekaj prijaznosti, tudi če tega noče priznati.
Film ne odkriva Amerike, toda po drugi strani odlično zajame utrip stripa, kjer je Garfield nastal, zelo dobro pa združi tudi realne igralce z animiranim likom, ki je ustvarjen dovolj realno, tako vizualno, kot tudi karakterno, da prepriča in kar je morda še bolj pomembno, nasmeji.
Garfield je tako namenjen predvsem v zabavo otrokom, ter tudi vsem odraslim, ki znajo ceniti trenutek (ali dva) brezdelja in ki vedo, da je tudi lenarjenje svojevrstna umetnost.
*Garfield - Garfield: The Movie, družinska animirana komedija (režija: Peter Hewitt, scenarij: Joel Cohen, Alec Sokolow, po stripu Jima Davisa, igrajo/sinhronizacija: Bill Murray/Jurij Zrnec (Garfield), Breckin Meyer/Samo Jakoš, Jennier Love Hewitt/Sabina Kogovšek, Stephen Tobolowsky/Niko Goršič idr., trajanje: 85 minut, distribucija: Continental film)
Ocena: tudi lenarjenje je umetnost (7/10)
