V devetdesetih letih je bila Bosna prizorišče najhujših medetičnih konfliktov in sledečega genocida v Evropi, po drugi svetovni vojni. Človek je napadel človeka, sosed soseda, brat brata. In zakaj? Za neke ideje zblojenih politikov, o velikih združenih deželah, kjer bodo lahko živeli le eni, druge pa se mora pregnati, ali še bolje kar iztrebiti, da z njimi ne bo kasnejših problemov. In čeprav je bila večini ljudi vojna vsiljena in pravzaprav sloh niso vedeli, za kaj so se bojevali, je vojna pustila globoke posledice, ki se v določeni meri poznajo še danes. Seveda, vsaka vojna s sabo prinese zgolj gorje, tako za eno, kot tudi za drugo stran, to pa je zelo težko pozabiti.
Gori se dogaja nekaj let po vojni, ko v podeželjsko mestece Tešanj pride novica, da jih bo na svojem obisku po Bosni s svojim prihodom počastil predsednik ZDA osebno.
Župan takoj zasluti velike možnosti, ki jih tak obisk obeta in zato hitro skliče vse mestne veljake, ter jim razloži načrt, s katerim bodo njihovo mestece napravili vzor morale in povojnega uspeha.
Šef policije tako dobi nalogo, da povsem izkorenini kriminal. Težava je le v tem, da je šef sam eden glavnih členov lokalne mafije, ki se ukvarja s prostitucijo, tihotapljenjem cenenih ponaredkov, prevažanjem ilegalnih prebežnikov...
Ravnatelj šole je zadolžen za krasitev mesta in učenje otroškega pevskega zbora, ki bo gostu zapel kakšno ameriško vižo, hkrati pa mora spet na noge postaviti lokalni pihalni orkester, ki je razpadel zaradi vojne.
Občinski arhivar mora poskrbeti, da bodo ob prihodu inšpektorjev mednarodne skupnosti vsi zapiski in statistike v skladu s predpisi.
A še najtežjo nalogo ima šef gasilcev, ki naj bi pod vodstvom opazovalca združenih narodov, skupaj s predstavniki gasilcev iz srbske entitete ustvarili skupno gasilsko enoto, kot dokaz zmožnosti povojnega sodelovanja med nekdanjimi sovražniki.
A časa je zelo malo, sovraštvo globoko zakoreninjeno, stari grehi pa kot po tekočem traku prihajajo na plano.
Gori je zelo sproščen film, ki z izredno učinkovito komiko gledalcu na lahko razumljiv način pokaže glavna trenja in težave Bosne po vojni, ki pa se v določeni meri kažejo še danes.
To je pač kraj, kjer skrita mina lahko v trenutku uniči pravkar (na novo) razcvetelo staro ljubezen, kraj kjer ima vsakdo svojo ceno in kjer praktično nihče ni brez greha, ter kraj, kjer se vse upanje polaga v roke tujcem, ki se na eni strani sicer dajo dokaj lahko vleči za nos, po drugi strani pa jih resnična usoda tamkajšnjih ljudi niti ne briga kaj dosti, glavno da so zadoščeni normativi mednarodne skupnosti.
A kako je sprava v deželi, kjer se morilci še vedno svobodno gibajo in ljudje, ki so zaradi njih izgubili svoje bližnje to tudi dobro vedo?
Kako je možno pozabiti, ko pa ob vsakem malce večjem razkopavanju zemlje naletijo na razpadajoča trupla in kosti ljudi, ki so umrli, ker niso bili "pravega" etičnega porekla?
In kako na novo zgraditi državo, ki je svoje temlje postavila na kriminalu in korupciji, kjer je veliko (preveč) ljudi spoznalo, da se da tudi tako dokaj ugodno živeti in se tem privilegijem vsekakor ne bodo prostovoljno odrekli?
Film je morda v nekaterih trenutkih sicer res malce preveč poenostavljen in nekoliko sili v posploševanja, toda optimistična naravnanost filma odtehta tudi to pomanjkljivost.
Vsekakor pa konec lepo prikaže, da če morda obstaja kakšna možnost za lepšo prihodnost, ta ne tiči v nekih odlokih in prisiljenih zapovedih, ter praznih besedah, temveč se morajo ljudje spet naučiti živeti drug z drugim in s pomočjo ter razumevanjem ob najtežjih trenutkih pridobiti zaupanje drug drugega, ter ob poštenem ter morda v začetku tudi težkem sodelovanju (spet) zgraditi vse tisto, kar je bilo porušeno (tako na materialnem področju, še bolj pa na področju medčloveških vezi).
Zgodovine se vsekakor ne sme pozabiti, saj bi s tem tvegali, da se vse trpljenje še enkrat ponovi, a kljub vsemu ne smemo zgodovine uporabljati kot opravičilo za nepripravljenost sodelovanja.
*Gori, komična drama (režija in scenarij: Pjer Žalica, igrajo: Enis Bešlagić, Jasna Žalica, Bogdan Diklić, Saša Petrović, Admir Glamočak idr., distribucija: Ljubljanski kinematografi)
Ocena: tleče pogorišče se lahko hitro vname (7/10)
