Po Piratih s Karibov je v naše kinematografe prijadrala nova morska pustolovščina. Tokrat za akcijo in hitrejše utripanje ženskih src nista zadolžena Orlando Bloom in Johnny Depp, temveč njuno vlogo suvereno prevzame novozelandski lepotec s tragičnim pogledom Russell Crowe, ki je svoje vojaške sposobnosti dokazoval že v Gladiatorju, umske pa v Čudovitem umu. Tokrat se kot kapitan angleške bojne ladje postavi po robu Napoleonovi želji po prevladi na svetovnih morjih.
Kapitan Jack Aubrey (Russell Crowe), ki ga mornarji kličejo tudi Lucky Jack, poveljuje angleški ladji Serprise, ki ima nalogo, da izsledi francosko ladjo Acheron. Slednja ustrahuje in ropa trgovske ladje in kitolovke na območjih južne Amerike.
Jack se tako odpravi na lov za Francozi, a na žalost ne ve, s kako močnim nasprotnikom ima opravka. Po prvotnem, skoraj usodnem, srečanju uvidi, da direkten napad ne bo mogel biti uspešen, temveč lahko ta boj Davida z Goljatom dobi zgolj s svojo premetenostjo in morda tudi s kančkom sreče, po kateri je znan med svojo posadko.
Gospodar in bojevnik je v primerjavi s Pirati s Karibov precej bolj zgodovinsko realen in verodostojen, tako kar se tiče življenja na ladji, kot tudi samih morskih bitk, ter neprijaznega in hitro spreminjajočega se morskega vremena.
Življenje na ladji je prikazano kot nič kaj mamljivo ali romantično stiskanje v klavstrofobično tesnih, kronično zamazanih ter stalno majajočih se prostorih, kjer že najmanjše nezadovoljstvo med posadko ali pa znak šibkosti poveljujočih, lahko pripelje do upora.
Odlično je prikazana tudi miselnost ljudi iz začetka 19. stoletja, kjer so nekateri še vedno verjeli v vraževerja in prekletstva, medtem ko so drugi pogumno stopali po poti novih naravoslovnih odkritij in spoznanj.
Velika pohvala gre predvsem dejstvu, da film ni le akcijski spektakel, temveč se posveti tudi bolj znanstvenemu aspektu takratnega časa, ko so ljudje pod vplivom Darwinovih idej pričeli spoznavati resničnost in lepoto narave. Ta aspekt filma predstavlja ladijski zdravnik in Jackov tesni prijatelj Stephen Maturin (Paul Bettany), ki ga bolj kot vojaška slava in veličastne bitke zanimajo predvsem galapaški otoki in tamkajšnja nenavadna favna in flora.
V bistvu je Stephen nekakšna Jackova vest, ki mu v najbolj kritičnih trenutkih svetuje in pomaga sprejemati ključne rešitve. Hkrati je Stephen tudi simbol za to, da človeštvo ne temelji le na vojaški zgodovini, temveč je enako, če ne še bolj, osupljiv tudi človeški mentalni razvoj.
Izredno zanimivo je videti, kako so se v takratnem času na ladjah majhni dečki že od mladih let morali privajati na trdo morsko življenje. V tistem času je bila namreč vojaška služba oficirja velik privilegij, ki je bil rezerviran le za peščico ljudi. Tako npr. malega Blakeneyja (odlično ga upodobi Max Pirkis) Jack enkrat imenuje Lord(!) Blakeney, kar očitno nakazuje, da je fant podedoval svoj naslov po očetu in bil poslan v uk Jacku, kjub nasprotovanju njegove matere (kot posredno razloži Jack).
A na morju topovi ne ločijo med dečki in možmi in Blakeneya doleti dokaj kruta usoda, ki pa zopet odlično prikaže takratne medicinske metode, ko penicilin ali drugi antibiotiki še niso bili poznani in je bila ob okužbi rane edina možnost za preživetje amputacija.
Da krutosti morja ne zdrži vsak dobro prikaže zgodba o mladem oficirju, ki si zaradi soje neodločnosti in nesrečnih naključij nakoplje na glavo prezir posadke in kljub kapitanovemu posredovanju ne zdrži pritiska svojega položaja.
Russellu Croweu so vloge v takih filmih vsekakor pisane na kožo in tudi tokrat svoje delo opravi zelo korektno, čeprav morda kar malce pretirava s svojimi vrlinami, med katere spada prijaznost do mlajših delov posadke, netoleriranje nestrpnosti do šibkejših, razdajanje za prijatelja, ter nenazadnje moralna vzdržnost, kjer privlačni mladenski nameni le vljudnostni, malce sramežljivi nasmešek.
Se pa zgodba nekoliko zalomi proti koncu, kjer se morda malce preveč poudari herojstvo angleške posadke in na drugi strani zahrbtnost Francozov. Da bo konec malce iz trte izvit nakazuje že sama ideja za napad, ki jo Jack dobi ob opazovanju paličnjaka, ki ga je iz Galapagosov prinesel Stephen. Jasno, Čudoviti um potem stori svoje in kmalu je usodna past za Francoze nastavljena.
Po dramatični in negotovi (beri: nerealni) kanonadi francoskega jadra pa se Russell spremeni v Gladiatorja, ki seka, luknja, strelja, prebada, tepe in nasploh hrabro premaguje Francoze (človek se vpraša, če so ob takem hrustu dodatni možje sploh potrebni). Ko na prizorišče bitke uleti še enoroki deček in se prav tako srdito loti sovražnika je mera seveda polna.
Francozi na drugi strani so seveda mali potuhnjenci, še najhujša podlasica pa je njihov kapitan, ki je brez vsake mere dostojanstva. To pa nas seveda pripelje že do konca filma, ki je hkrati izredno predvidljiv, kot tudi poceni zagotovitev morebitnega nadaljevanja nove filmske franšize.
Toda klub, za moje pojme, neposrečenemu koncu, je film Gospodar in bojevnik zanimiv film za vse ljubitelje zgodovinskih epopej in za vse ljubitelje morskih dogodivščin in pustolovščin.
*Gospodar in bojevnik, akcijska pustolovska drama (režija: Peter Weir, scenarij: John Collee, Larry Ferguson, Peter Weir, po zgodbi Patricka O'Briana, igrajo: Russell Crowe, Richard Stroh, Edward Woodall, Paul Bettany, Chris Larkin, Billy Boyd, James D'Arcy, Jack Randall, May Nebitz, Lee Ingleby, Richard Pates, Robert Pugh idr., distribucija: Continental film)
Ocena: od Čudovitega uma do Gladiatorja (7/10)
