Po nekoliko daljšem počitku se Harry Potter spet vrača na Bradavičarko in na velika platna kinodvoran, tokrat v tretjem delu zgodbe o svetu čarovnikov, čarovnic in bunkeljnov (torej tistih, ki o čaranju nimajo pojma). Po številnih anketah med privrženci knjig J.K. Rowlingove se prav Harry Potter in jetnik iz Azkabana pojavlja na vrhu priljubljenosti, da se zgodba in vzdušje tretjega dela kar precej razlikuje od prvih dveh, pa potrjuje tudi film.
Harryjeve (Daniel Radcliffe) težave pri bunkeljskih sorodnikih Dursleyevih se še kar stopnjujejo, še posebej ko na obisk pride nesramna teta, katere zlobne pripombe Harryja tako zelo razjezijo, da nad njo nenamerno izvede urok.
Ker Harry med počitnicami ne sme čarati, se odloči za beg in po naključju naleti na čarovniški avtobus, ki ga z divjim vijuganjem po Londonskih ulicah odpelje do čarovniške Prečne ulice.
Harry tam izve, da je iz Azkabana, zapora za čarovnike, ušel zelo nevaren zločinec Sirius Black (Gary Oldman), toda Harry se s tem ne obremenjuje preveč, saj je srečen da spet vidi svoja stara prijatelja Rona (Rupert Grint) in Hermiono (Emma Watson).
A že na vlaku, s katerem se odpravijo na Bradavičarko, šolo za čaranje, jih presenetijo morakvarji, srhljivi čuvaji Azkabana, ki iz človeka izsesajo vso veselje in ki sedaj iščejo Siriusa.
Toda tudi na Bradavičarki se težave ne končajo, saj ima Harry spet obilo težav s profesorjem Rawsom (Alan Rickman), profesorica vedeževanja Trelawney (Emma Thompson) Harryja stalno svari pred smrtjo, Dreco Malfoy (Tom Felton) pa takoj zakuha težave dobrodušnemu oskrbniku Hagridu (Robbie Coltrane), ki je po novem tudi profesor.
Toda to je šele začetek velike skrivnosti, ki jo bo moral Harry razkriti in ki povezuje smrt njegovih staršev, Siriusa Blacka, novega profesorja obrambe pred mračnimi silam Wulfa (David Thewlis) in Ronovo podgano Škrabo.
Za tretji del filmskih dogodivščin mladega čarovnika Harryja Potterja sta značilni predvsem dve stvari: temačna, stalno nekoliko grozljiva atmosfera in izredno hitro nizanje dogodkov.
Glavni "krivec" za bolj temačno vzdušje je verjetno novi režiser Alfonso Cuaron, ki je nadomestil stvaritelja prvih dveh filmov Chrisa Columbusa. Res je tudi, da je že sama knjižna predloga tretjega dela do neke mere bolj intenzivna od Kamna modrosti in Dvorane skrivnosti, saj je v slednjih največ groze skoncentrirano v soočenjih z Mrlakensteinom, dogodki pred in po tem pa so več ali manj otroško nedolžni in brezskrbni.
V Jetniku iz Azkabana pa se Mrlakenstein ne manifestira v fizični podobi, temveč je prisoten zgolj psihično, v mislih in dejanjih drugih ljudi in v posledicah njegovih zlobnih dejanj.
Tretji del je tako bolj posreden spopad z zlom, neke vrste detektivka, ali pa nekakšno odmotavanje meglic in laži, ki jih je v čarovniški svet in Harryjevo življenje zasejal Mrlakenstein.
Nenehen temačen pridih filma je tako Cuaronova interpretacija stalne nevidne nevarnosti in morda tudi prekletstva, ki preži na glavne junake filma in posredno tudi na celotno človeštvo, kot nek večni boj dobrim in skušnjavo po slabem.
Film je na ta način pridobil predvsem na napetosti in akciji, izgubil pa je predvsem na slogu, bolj specifično na čarobnosti, ki je krasila predvsem prvi del in deloma tudi drugi.
Harry Potter in jetnik iz Azkabana pa preprosto nima časa za poetičnost, saj naravnost divja od ene scene do druge, od enega lika do drugega, brez prestanka ali milosti.
Verjetno je en od razlogov tudi vedno večja debelina knjig o Harryju Potterju in če je bil kompromis med povedanim in izpuščenim v prvem (že malce manj v drugem) scenariju dokaj dober, se tokrat zdi, kot da film zaradi hitenja sploh nič ne izpusti, kar pa seveda še zdaleč ni res.
Harry Potter in jetnik iz Azkabana tako obenem pove vse in nič, saj nekateri liki dobesedno vpadejo v zgodbo, v naslednjem trenutku pa se že vdrejo v zemljo, torej le toliko, da se pokažejo, da ne bi kdo očital, da so bili povsem spregledani.
Seveda situacija ni tako zelo kritična, vsaj za tiste, ki so že prebrali knjige in ki že poznajo vse osebe in njihovo ozadje. Večje vprašanje pa je, kaj bo od filma odnesel nekdo, ki knjig ni prebral (da, tudi taki obstajajo!) in ki po možnosti tudi ni videl prvih dveh filmov?
Tisti se bodo pač morali zadovoljiti predvsem z akcijo in srhljivostjo, ki sta še posebej dobro nanizani v zadnje pol ure filma, ki dejansko zelo popravi sicer (vsaj zame) precej mlačen občutek prvih treh četrtin filma.
Glede igralcev gre pohvaliti odločitev, da so glavne (mlade) like odigrali isti igralci in tako Harry, Hermiona, Ron, Dreco & Co dejansko odraščajo skupaj z igralci, ki jih upodabljajo.
Glede starejših igralcev pa skoraj da ni kaj dosti za reči, saj praktično ne pridejo do besede, kljub vsemu pa so tudi novi igralci vsaj glede na zunanjost zelo posrečeno izbrani (predvsem David Thewlis kot skrivnostni prof. Wulf in Emma Thompson kot malce zmešana prof. Sybile Trelawny).
Harry Potter in jetnik iz Azkabana tako navduši predvsem na nivoju posebnih efektov, srhljivosti in spektakularnosti, vendar ima gledalec vseskozi občutek, kot bi sedel na poblaznelo hitrem avtobusu Vitezu ponočnjaku, kjer skoraj nimamo časa opazovati ali uživati v okolici, pa naj bo ta še tako zanimiva.
No, je pa tudi res, da bi bila že sama vožnja s takim avtobusom dovolj velika avantura in tako je tudi film sam po sebi že dovolj velik razlog za ogled.
*Harry Potter in jetnik iz Azkabana - Harry Potter and the Prisoner of Azkaban, mladinska fantazijska pustolovščina (režija: Alfonso Cuaron, scenarij: Steven kloves, po knjižni predlogi J.K. Rowling, igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Maggie Smith, Robbie Coltrane, Gary Oldman, Michael Gambon, Alan Rickman, Emma Thompson, Maggie Smith idr., trajanje: 136 minut, distribucija: Ljubljanski kinematografi)
Ocena: Harry Potter Express (7/10)
