Kaj definira pravega heroja? Morda njegov pogum, velika zmožnost bojevanja ali odločenost izvršiti zadano nalogo za vsako ceno? Morda pa se pravo herojstvo skriva v modrosti prepoznati logiko nasprotnika in v primeru, da ima nasprotnik prav, spremeniti tudi lastno razmišljanje, ne glede na stare zamere ter krivice. Film Heroj obuja staro kitajsko legendo in nam jo predstavi v stilu veličastnega kitajskega eposa.
Junak z vzdevkom Neimenovani (Jet Li) se vrača na kraljevski dvor. Okrutni kralj (Daoming Chen), ki želi s silo združiti sedem kitajskih provinc v eno kraljestvo, si je na svojih osvajalskih pohodih nabral številne nasprotnike, ki ga poskušajo umoriti.
Tako je razpisal bogato nagrado za onesposobitev bojevnikov Nebo (Donnie Yen), Prelomljeni meč (Tony Leung Chiu Wai) in Padajoči sneg (Maggie Cheung), ki ga že 10 let poskušajo umoriti.
Ko Neimenovani prinese orožja vseh treh bojevnikov, se ga cesar zelo razveseli in zasuje s številnimi darili, hkrati pa mu tudi dovoli, da se mu približa na manj kot sto korakov in mu poroča, kako mu je to uspelo.
Neimenovani pove zgodbo, kako je premagal bojevnika Nebo, nato pa zlorabil tragično ljubezen med Prelomljenim mečem in Padajočim snegom, ter pokončal še njiju.
Toda cesar ne verjame tej zgodbi, saj sta prav slednja enkrat že vdrla v njegovo palačo ter se z njim borila, tako da ju dobro pozna. Neimenovanemu zato predstavi svoje videnje dogodkov, vendar se ne zaveda, da resnica morda tiči povsem drugod in da tudi Neimenovani ni to, za kar se predstavlja.
Heroj je izjemen zgodovinski spektakel, ki odlično združi epsko izpoved z rašomonskim nizanjem različnih pogledov na eno zgodbo, ter hkrati izvrstno kombinira efekte masovnega vojskovanja z vratolomnimi kung-fu veščinami posameznikov.
A tisto, kar film dela še toliko bolj zanimiv je zelo posrečeno nizanje vsebinskih konfliktov in nasprotij, npr. ljubezen in sovraštvo, zvestoba in prevara, veselje in bolečina, izdaja in predanost, sukanje meča in filozofija.
Tako gledalec postopoma spoznava, da svet ni ne bel ne črn in da ena skrajnost nikoli ne more obstajati brez druge, temveč se vse preliva in združuje v kompleksno celoto tistega, čemur se sme reči človeško bitje.
Vizualno izjemno dovršna je tudi menjava barv, ki ponazarja različne aspekte, oziroma različne pripovedovalce zgodb, kar po eni strani služi za lažjo identifikacijo, kdo je trenutni pripovedovalec, po drugi strani pa barve tudi nakažejo duševno stanje osebe, ki zgodbo pripoveduje.
Zagotovo pa je še najbolj zanimiva končna dilema, v katero se ujame glavni junak filma, ko pride do spoznanja, da ni tako lahko nekaj označiti za zgolj dobro ali slabo, temveč se lahko tudi v slabem skriva nekaj dobrega.
Seveda pa se na drugi strani zastavlja vprašanje, ali dobri nameni opravičujejo slaba sredstva. Povedano drugače: ali želja po miru opravičuje uporabo sile, za dosego tega miru?
In ali mir dosežen po nasilni poti res lahko traja, ali pa bo to nasilje zgolj povzročilo novo nasilje, ki bo slej ko prej spet povsem porušilo harmonijo.
Seveda pa je na celo zadevo možno gledati tudi iz drugega stališča, namreč ali je vredno žrtvovati svoja načela in prepričanje za splošno dobro, ter pozabiti na pretekle krivice.
Je človek sploh sposoben popolnoma pozabiti zamere? Kralj se na koncu očitno odloči, da temu ni tako in se raje ravna po principu "bolje preprečiti, kot zdraviti".
A hkrati ostaja odprto vprašanje, če je bilo iskanje miru res tisti izvirni vzgib, za njegove osvajalske vojne, ali pa je končni mir zgolj (pozitivni) stranski produkt njegove želje po neskončni moči in prevladi nad vsem, kar je v njegovem dosegu.
Če recimo postavimo analogijo z današnjim časom in predpostavimo, da bosta npr. v Iraku čez nekaj let res zavladala mir in demokracija. Ali to torej opravičuje Bushevo posredovanje, utemeljeno na lažeh o orožju za množično uničevanje ter več kot očitni lakomnosti po iraški nafti?
Med tem, ko npr. Poslednji samuraj postavlja bolj v ospredje posameznika in njegove notranje dvoboje, ter je hkrati naravnan bolj po "zahodnjaških" miselnih vzorcih (kar seveda ni nič slabega), pa Heroj cilja bolj na vprašanja skupnosti in žrtvovanja posameznika za kolektiv in bi ga kot takega lahko razumeli tudi kot posrednega razlagalca zametkov komunizma (kar seveda spet sploh ni negativno, prej nasprotno!).
Heroj je film, ki bo pritegnil tako navdušence nad spektakli, kot tudi tiste, ki imajo rajši globoko in simbolično zgodbo.
*Heroj - The Hero/Ying Xiong, akcijska drama (režija: Zhang Yimou, scenarij: Feng Li, Bin Wang, Yimou Zhang, igrajo: Jet Li, Sunny Deol, Preity Zinta, Zhang Ziyi, Priyanka Chopra, Tony Leung Chiu Wai, Maggie Cheung, Donnie Yen, Daoming Chen idr., trajanje: 99 minut, distribucija: Creativa)
Ocena: ko cilj opravičuje sredstva (9/10)
