Je laž včasih res boljša od resnice? Nedvomno je v nekaterih primerih laž lažje sprejeti, kot resnico. Toda vedeti je treba, da laž nikoli ni trajna. Slej ali prej resnica pride na plano in mogoče takrat še bolj boli, kot pa če bi jo priznali že v samem začetku. Težava z lažjo pa je tudi v tem, da nikoli ne pride sama, temveč vsaka laž porodi zgolj nove in nove laži, ki lahko v končni fazi uničijo življenja vseh, ki so se hote ali nehote znašli v tej zmedi.
Izkoristek časa govori o možaku, ki od življenja ne zahteva veliko, toda tisto kar hoče, lahko dobi le z lažjo. Pa je tako življenje v laži res možno?
Vincent je uspešen potujoči poslovnež, a v svoji službi je nesrečen. Išče in želi nekaj drugega in ne traja dolgo, da se šefi naveličajo njegovih zamujanj in ga odpustijo.
Vincent se tako znajde pred nalogo, da sooči svojo družino z neprijetno novico in si poskuša poiskati novo službo. A ker nima dovolj poguma se odloči poseči po laži in družini pove, da je našel novo, boljšo službo v kateri bo bolj srečen.
A ker vsaka laž zahteva prepričljivega lažnivca, mora Vincent dejansko pričeti tudi živeti lažno življenje in obiskovati lažno službo. Denar si pod pretvezo dobrih naložb sposoja pri prijateljih, kmalu pa tudi tu naleti na težavo, ko mu denar zaupajo tudi ljudje, ki ga nimajo ravno na pretek in ki jim resnično noče škodovati.
Njegove laži pa postajajo vse bolj globoke ter sčasoma tudi vse bolj prozorne in kmalu ga nekdo v njegovi bližini razkrinka in ga prične izsiljevati. A Vincent si še vedno ne upa pogledati resnici v oči in se spusti na čisto nov nivo spletk in prevar.
Toda tudi njegova družina kmalu posumi, da ni vse tako kot se zdi in dokončno soočenje z resnico se zdi neizbežno.
Film Izkoristek časa odlično prikaže naravo, ki se v neki obliki skriva v vsakem človeku in ki nam narekuje, da neprijetne stvari raje odložimo na naslednji dan.
Toda zoprna stvar pri neprijetnih rečeh je, da s časom ponavadi ne postanejo manj neprijetne, temveč nas prav nasprotno spravljajo še v večje zadrege, kar pa nam spet da novih razlogov, da stvar zamolčimo. In tako je večni krog laži sklenjen in iz njega se je mogoče le stežka prebiti.
Zanimivo je videti, kako tudi Vincent prepričuje samega sebe, da je njegovo početje pravilno, prvič zato, da ne bi izgubil družine, drugič zaradi psihološko labilne žene, tretjič zato, ker družba ne razume njegovih potreb po bolj svobodni in samostojni službi (karkoli naj bi to pač že bilo).
A prava podoba njegovih dejanj se pokaže šele na koncu, ko sicer reče svojemu sinu, da ni bil strahopetec, saj bi lahko tudi zbežal... in točno to stori čez nekaj trenutkov, ko bi se moral dokončno soočiti z resnico.
Je Vincent res naredil uslugo svojim bližnjim, ko jim je zamolčal resnico? Verjetno bi jih novica o njegovi izgubi službe res prizadela in zagotovo bi bil njihov odnos do moža oziroma očeta spremenjen, toda to ni nič v primerjavi s končnim razočaranjem, ko spoznajo, kako zelo so bili nalagani in ob vedenju, da jim Vincent ni zaupal dovolj, da bi izpovedal svoje težave.
Zaupanje pa je temelj vsakega medčlovekega odnosa in ko enkrat tega ni več tudi soeksistenca ljudi ni več tako lahka.
Izkoristek časa nam želi povedati, da laž nikoli ni prava pot, ne glede na izgovor, ki se nam ponuja.
Življenje res ni vedno postlano z rožicami in velikokrat se lahko človek znajde v zagati, toda v takih trenutkih nam ostane le to, da se sami odločimo, kako bomo izkoristili čas, ki nam je bil dan in da se ob tem zavedamo, da ima vsako dejanje svoje posledice v prihodnosti. Kajti toku časa ni mogoče ubežati, še najmanj z begom v iluzijo in fantazijo.
*Izkoristek časa, drama (režija: Laurent Cantet, scenarij: Laurent Cantet, Robin Campillo, igrajo: Aurélien Recoing, Karin Viard, Serge Livrozet, Jean-Pierre Mangeot, Monique Mangeot idr., distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: laž ima kratke noge (8/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
