"Miša Molk - agentka SOVE!" Si predstavljate tak naslov v časopisih? Nekaj podobnega nam v ogled pošilja George Clooney, v njegovem režijskem prvencu. Film sloni na resničnih (in domnevno resničnih) izpovedih Chucka Barrisa, ki je v šestdesetih letih dodobra pretresel svet ameriške televizije.
Na male ekrane je namreč prinesel spontanost in nepredvidljivost, v bistvu kar svobodo govora. A resnična kontraverznost izhaja iz njegovih izjav, da je v svojem obdobju na televiziji deloval tudi kot agent in plačani morilec CIE. Le zakaj mu je tega treba? Tiči v tem morda tudi kaj resnice? In navsezadnje, kako sploh posneti smiseln film o takem človeku?
Clooney je za pomoč zaprosil trenutno najbolj kontraverznega ameriškega scenarista Charlija Kaufmana, ki je nedavno s svojim Prilagajanjem dokazal, da se zna spopasti z nemogočim. In tako je nastal napol dokumentarni film, ki niha med genialnostjo in norostjo, med komedijo in tragedijo, med resnico in iluzijo.
Kaj torej tiči za Barrisovimi trditvami o likvidacijah po naročilu CIE? Morda zgolj narcisoidna želja vzbujanja pozornosti? Shizofrenične misli človeka, ki je televizijsko dogajanje pomešal z realnostjo? Ali pa je morda vse skupaj resnica, ki je tako grozljiva in nepredstavljiva, da se nam preprosto ne zdi smiselna?
Film ne vsiljuje neke svoje fiksne ideje, temveč prepusti gledalcu, da si sam ustvari svojo razlago. Sam sem celotno zgodbo o CII razumel bolj kot nekakšno Barrisovo duševno stanje. Nekakšen paralelni svet, ki je odražal trenutno Barrisovo situacijo v službi, ljubezni, življenju ... Ko se je uvajal v svet televizije, je postajal tudi rekrut CIE, ko je uspešno izvršil nalogo, mu je dobro šlo tudi v službi, ko je bil umorjen kakšen njegov znanec so mu ukinili oddajo, ko je ljubimkal z ženskami iz vohunskega sveta je imel probleme z resničnim dekletom ... Skratka, morda je bil to zgolj njegov, nekoliko bolj zanimiv pogled na svet in včasih vse preveč dolgočasno življenje.
Vsekakor je potrebno pohvaliti celotno igralsko zasedbo(ki je že sama po sebi dober vzrok za ogled filma), od izredno prepričljivega Sama Rockwella, razigrane in simpatične Drew Barrymore, ponovno fatalne Julie Roberts, ter kar nekoliko strašljivega Georga Clooneya. Slednji še posebej dobro ponazarja mentaliteto ameriške politike v času hladne vojne, ko je vsak oporečnež z komunističnimi idejami pomenil grožnjo državne varnosti. Oziroma, kot reče Clooney: "Tam zunaj poteka vojna!".
Film sicer ni eden tistih, ob katerih bi brezskrbno uživali, vedoč da vas na koncu čaka detajlirana razlaga, a če ste pripravljeni filmu posvetiti vsaj delček svojih misli, boste bogato poplačani (v mentalnem smislu seveda). Pa še opozorilo: da prihranim razočaranje vsem oboževal(kam)cem Brada Pitta in Matta Damona, naj povem le to, da se v filmu pojavita zgolj toliko, da ju lahko prepoznamo.
* Izpovedi nevarnega uma, (režija: George Clooney, Steven Soderbergh, scenarij: Charlie Kaufman, Chuck Barris, igrajo: Sam Rockwell, Drew Barrymore, George Clooney, Julia Roberts, Fred Savage, distribucija Karantanija Cinemas)
Ocena: težko doumljivo (8/10)
