Ljubezen je eno od čustev, ki verjetno najbolje definira človeka. Pa vendar ljubezen ni nekaj enostavnega, nekaj kar bi se dalo zapisati v matematično enačbo ali pa nekaj, kar bi se dalo razložiti s kemijskimi formulami (četudi marsikatere reklame za parfume in podobne reči zagotavljajo, da je temu tako). Ljubezen je nakaj tako nepredvidljivega, kot življenje samo in tako včasih združi tudi povsem drugačne ljudi, Japonska zgodba pa je en delček čudeža ljubezni, ki ga ljudje vse pogosteje jemljemo, kot nekaj povsem samoumevnega.
Mlada geologinja Sandy (Toni Collete) ni ravno navdušena, ko ji šef, med drugim tudi njen bivši fant, pove, da bo na obisk velikega rudarskega podjetja prišel sin japonskega družabnika, Sandy pa naj bi bila v tem času njegova voznica in vodička, ter mu med drugim poskušala prodati tudi kakšen računalniški program njihove firme.
Sandy nejevoljno pristane, njeni pomisleki pa so še kako upravičeni, saj se ji prišlek Hiromitsu (Gotaru Tsunashima) na prvi pogled zdi poplnoma nezanimiv, nekomunikativen, sila skrivnosten ter povsem apatičen.
A tudi Hiromitsu o svoji spremljevalki nima preveč dobrega mnenja, saj se mu zdi preveč zvedava, zaletava in (pre)glasna, kjub vsemu pa je očaran nad prostranostjo in divjo lepoto Avstralije.
Ko po avtomobilski nesreči ostaneta sama sredi pustinje, se zdi, kot da se njuna nasprotja še poglabljajo, toda sedaj je njuno preživetje odvisno predvsem od medsebojnega sodelovanja. In ne traja dolgo, da prideta do spoznanja, da si morda vednarle nista tako zelo različna.
Še več, njun odnos se od platoničnega prijateljstva vse bolj preveša na romantično raven, toda avstralska puščava je polna presenečenj, tako pozitivnih, še več pa negativnih, roža (ljubezni ali življenja) sredi puščave pa lahko oveni prav tako hitro, kot je vzcvetela.
Japonska zgodba je izredno subtilen film, ki presentljivo prepričljivo kombinira komično z romantičnim in na drugi strani romantično s tragičnim, s čimer poda edinstven simbolni oris avstralske pustinje, lepe v svoji prostranosti a tudi sila nevarne napram krhkemu človeškemu življenju.
Če film o emancipirani, neolikani in praktični Avstralki, ter o zadržanem in zdolgočasenem Japonskem poslovnežu, sprva še izgleda kot popolna burka, kmalu postane jasno, da je to zgolj prvi vtis, ki poleg glavnih likov filma prevara tudi gledalca.
Kmalu se namreč izkaže, da zunanjost ni pravi odraz notranjosti in da je odrezavost morda le obrambni mehanizem, kot posledica prejšnjih razočaranj, medtem ko tihe vode že pregovorno derejo bregove.
Ljubezen je pač nekaj univerzalnega, toda še zdaleč ne nekaj enostavnega in tako včasih poveže par že na prvi pogled, spet drugič se pritihotapi prav počasi, ko jo človek najmanj pričakuje.
Pa to še ne pomeni, da je slednja kaj manj intenzivna, prej nasprotno, veliki plameni hitro pogorijo, medtem ko lahko majhni tlijo celo večnost.
In taka je tudi ljubezen v Japonski zgodbi počasna, toda vztrajna, a na žalost nobena sreča ne traja večno, še posebej če je obdana s surovim okoljem puščave.
In tako film doživi povsem nesluten preobrat v tragične vode, pa vendar nekje v ozadju ostaja misel, da je bila to ljubezen, vredna velikih žrtev.
Oziroma rečeno drugače, kdo je na tem svetu bolj srečen: nekdo, ki si nakupiči cele gore bogastva in z njim živi neskončno dolgo, ali pa nekdo, ki doživi tisto pravo in edino ljubezen, četudi le za sila kratek čas?
Dodatna popestritev filma sta vsekakor glavna igralca, zelo simpatična Toni Collete, ki je svoj filmski krst doživela v nekoliko bizarni romantični komediji Muriel se poroči, nato pa je igrala še v Šestem čutu, Shaftu, Nevarni smeri (Changing Lanes), Vse o fantu in Urah do večnosti, zelo prepričljiv in zanimiv pa je tudi Gotaru Tsunashima.
Impresivna in svojevrstna je tudi glasbena spremljava, ki na trenutke naravnost fantastično zajame in kombinira japonsko tradicionalno glasbo s toni avstralskih aboriginov, ter tako odlično predstavi sobivanje dveh tako zelo različnih, pa vendar v osnovnih potezah povsem podobnih, kultur.
Japonska zgodba je film o nenavadni ljubezni, na še bolj nenavadnem kraju, v povsem nenavadnih okoliščinah, ki bo prepričala vse, ki premorejo vsaj kanček romantike in nekaj pustolovskega duha ter obilico pripravljenosti sprejemanja vseh strani življenja, pa naj bodo še tako nepričakovane ali skrivnostne.
*Japonska zgodba - Japanese Story, romantična drama (režija: Sue Brooks, scenarij: Alison Tilson, igrajo: Toni Collete, Gotaru Tsunashima, Matthew Dyktynski, Lynette Curran, Yumika Tanaka idr., trajanje: 105 minut, distribucija: Cankarjev Dom)
Ocena: ljubezen na drugi pogled (7/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
