Po krajšem premoru se mora človeštvo spet reševati pred izumrtjem. Tokrat nam ne grozijo meteoriti iz vesolja, jedrska katastrofa, invazija vesoljčkov, gensko poustvarjeni dinozavri, Godzilla, Vihar vseh viharjev, zračni vrtincec Twister, potresi, ognjeniki ali poplave. Tokrat je problem v središču našega planeta, torej tam, kjer ga ne moremo doseči in popraviti. Ali pač?
Preden v paniki pričnete tekati po sobi in obupavati si preberite deset razlogov, zakaj se bo človeštvo vedno rešilo iz takih in podobnih zagat.
1. Varnostne organizacije (CIA, FBI, Pentagon, NASA...) imajo seznam, kjer je k vsaki naravni (in tudi nenaravni) katastrofi pripisano, kateri svetovni veleum jo lahko hitro preuči, odkrije in postreže z razlago ter rešitvijo.
2. Svetovni veleumi so teoretiki zarote, paranoiki a hkrati zelo razsodni flegmatiki, ki vedno postrežejo z najbolj možno bizarno razlago, ki pa se nato izkaže za resnično.
3. Nekje v puščavi živi samotarski znanstvenik, ki je že razvil vsa potrebna sredstva, naprave in mašinerijo za razrešitev katastrofe, tako da mu manjka zgolj še nekaj denarnih prispevkov. Zakaj potrebuje vse te bizarne aparature sicer ni jasno. Je pač čudak.
4. Pentagonski generali so brezmožganski bebci, ki jih bolj kot naravne katastrofe zanimajo nova super-orožja za množično uničevanje, medtem ko jim je za zemljo figo mar, problem uničenja zemlje pa jim lahko razumljivo razložijo le s praženjem breskev. Njihova dobra stvar je neomejna finančna zmožnost, s katero lahko podprejo in razširijo raziskave "norih" samotarskih izumiteljev, ter tako teorijo pretvorijo v prakso.
5. Čeprav živimo v času svobodnega pretoka informacij obstajajo računalniški supergeniji, ki lahko cenzurirajo pretok informacij in tako nenazadnje anulirajo/zanikajo celo uničenje Rima. (Je drevo v samotnem gozdu, kjer ga ni nihče slišal pasti, res padlo?). In kaj je v tem dobrega? Prepečevanje vsesvetovne panike.
6. Za reševanje zemlje se izbere skupina, kjer imamo sorazmerno število tragičnih junakov in herojev. Prvi se med misijo žrtvujejo (četudi včasih povsem nesmiselno), drugi poberejo slavo in simpatije.
7. Člani ekipe reševalcev planeta med misijo odrešijo tudi sami sebi, eni z dejanji, ki jih v normalnih situacijah ne bi nikoli storili, drugi s spoznanji in odkritji njihovih pravih jazov ali višjih vrednot.
8. Ekipa nadzornikov misije ima vedno pripravljen tudi načrt B, če prvotni plan ne gre kot je bilo načrtovano. Na žalost pa plan B ne gre na roko ekipi reševalcev.
9. Reševalci najbolje razmišljajo pod pritiskom, zato si v nekaj trenutkih izmislijo načrt C, ki je po vsej verjetnosti povsem odpuljen, a se izkaže za bolj učimkovitega, kot načrta A in B, ki so jih znanstveniki pripravljali nekaj mesecev ali let.
10. Reševalci imajo "zunaj" pomagače, ki ali nadirajo in ožugavajo tupoumne generale ali pa sabotirajo nevarni načrt B.
11. Junaki in njihovi mehanski pripomočki/obleke v najbolj kritičnih trenutkih prenašajo nadčloveške napore, od nekaj 1000 stopinj vroče lave, radioaktivnega žarčenja, nekajminutnega pomanjkanja kisika, ogromne zračne pritiske in taka ali drugačna tlačenja zaradi težkih predmetov. Kot torej vidite ni razloga za skrb pred izumrtjem človeške vrste, vsaj na filmskem platnu ne.
Film Jedro je pač še eden izmed serije filmov katastrof, kjer si lahko oči napasemo predvsem na osupljivih specialnih efektih, teoretiziranjih o tem, kaj vse hudega se nam lahko zgodi in čudaških načinih reševanja. Vsi tisti, ki jim zakoni fizike niso preveč tuji pa se bodo verjetno preko celotnega filma bolj ali manj držali za glavo ali pa se nasmihali vsebinskim nelogičnostim.
Tudi igra glavnih igralcev je podrejena žanru tega filma in tako večinoma govorijo razne puhljice, še najraje pa imajo na jeziku pesimistična pretiravanja murphyjevih zakonov, v stilu nikoli ne more biti še slabše. No, lepo je bilo na filmskem platnu spet videti Hilary Swank, a kaj ko ji je bila dodeljena stereotipična vloga premagovanja lastnih strahov za potrebo osebnostne rasti.
Pohvalimo lahko nakazano ekološko noto, ki nam govori, da je človek še daleč od tega, da bi lahko kontroliral naravo, temveč bo s svojo vzvišenostjo in samoljubnostjo skupaj z naravo uničil tudi samega sebe. A če gledamo malce bolj praktično, se bo človeštvo še pred nevrtečim se zemeljskim jedrom moralo reševati pred vročino tople grede, ki jo tako zelo hitimo ustvarjati. A dokler bodo temu svetu vladali tupoumni generali in po nafti smrdeči predsedniki, ki v kyotskem sporazumu vidijo nevarnost za razvoj svoje države, lahko le upamo, da nam narava ne bo prehitro vrnila usodni udarec.
Film si je vredno ogledati, če imate radi dobre obrtniške izdelke in če se vam ne zdi nič nenavadnega, če vesoljki shuttle varno pristane sredi mesta zgolj z navigacijo po zemljevidu in kompasu ali pa če glavni junak "žonglira" s plutonijevimi palicami brez kakšnih resnejših posledic.
* Jedro, akcijski znanstveno-fantastični triler (režija: Jon Amiel, scenarij: Cooper Layne, John Rogers, igrajo: Aaron Eckhart, Hillary Swank, Delroy Lindo, Bruce Greenwood, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: in spet smo ušli koncu sveta (4/10)
