Veliko je dejavnikov, ki nas v mladosti izoblikujejo v odraslo osebo, a zagotovo je očetovska figura ena izmed bolj pomembnih faktorjev, ki vplivajo na razvoj vsakega človeka. Kaj, kako in zakaj je lahko tako pomembnega pri odnosu med očetom in sinom, nam v filmu Kako sem ubil svojega očeta poskuša razložiti Anne Fontaine.
Jean-Luc (Charles Berling) je uspešen zdravnik, ki se je specializiral v pomlajanje (vsaj navidezno) starostnikov in zato prejema tudi številne hvale. Razkošno vilo si deli z atraktivno in predano ženo, ker pa sam ne vozi avta, je za šoferja najel lastnega brata, ki trenutno še išče svoj življenjski cilj.
A nekega dne v njegovo življenje pride oče Maurice (Michel Bouquet), ki je pred davnimi leti zapustil svojo družino in odšel za zdravnika v Afriko. Zaradi tamkajšnjih nestabilnih razmer je ostal brez vsega in se sedaj vrnil, kar pa sinu ni niti najmanj všeč.
Sicer mu ponudi, da naj ostane pri njem, a hkrati stalno opazuje, če bo oče pokazal kaj obžalovanja, hkrati pa postaja tudi vse bolj jasno, kako globoke posledice je očetova odsotnost pustila na obeh sinovih.
Kako sem ubil svojega očeta je film, ki počasi a zanesljivo zleze pod kožo gledalca in v bistvu, na tak ali drugačen način povzroči, da tudi sami pričnemo razmišljati o naših odnosih (in zdajšnjih posledicah) s starši.
Če se v začetku zdi, da je življenje Jean-Luca kot iz sanj, pa se kmalu pokaže, kako zelo trpi v svoji notranjosti in kako zaradi strahu, da ne bi tudi sam postal tak kot njegov oče, poskuša voditi povsem drugačno življenje, pa hkrati vendarle počne točno iste napake, kot jih je sam doživel pri očetu.
Tako kot je njegov oče zapustil družino, tako je čustveno tudi sam vedno bolj oddaljen od svoje žene in uteho išče pri lepi asistentki. A po drugi strani, tako zelo prezira očeta, da se je v strahu, da bi bil tudi sam tak, raje odpovedal očetovstvu.
Toda pravzaprav je ves njegov življenjski stil podrejen motu "raje preprečiti, kot zdraviti", tudi kar se tiče njegovih metod zdravljenja, kjer za vsako bolezen (tudi psihično) priporoča zgolj nove in nove tablete.
Stvar je še hujša, celo on sam in tudi njegova žena redno jemljeta tablete za boljši spanec in "sprostitev", čeravno je očitno, da bi veliko bolj pomagal odkrit pogovor med njima, kjer bi razčistila nekatere stvari, ki jima ležijo na srcu.
Film je nekaj posebnega tudi zato, ker ni usmerjen proti očetu, kot glavnemu krivcu za psihološke probleme sina, temveč ga prikazuje nadvse človeško in skoraj simpatično, ter do neke mere tudi opravičuje njegova dejanja.
Na drugi strani pa ne pusti nobene dileme, da je ravnanje Jean-Luca povsem napačno, saj bi se moral soočiti s svojimi strahovi in jih premagati, ne pa da z begom pred resnico v bistvu postaja ravno to, kar ne želi biti.
Jean-Luc se tako podzavestno nikoli ni znebil očetovega vpliva, četudi je mislil, da s svojimi dejanji počne točno to. Iz tega pa izhaja tudi naslov filma, saj mora Jean-Luc tako ali drugače ubiti očeta in zaživeti svoje življenje. Pri tem niti ni tako važno, če to stori zgolj psihično, ali pa tudi fizično in film gledalcu tudi pušča obe interpretaciji.
Seveda pa zgodba ne bi bila tako verodostojna, brez prepričljivih glavnih igralcev, na eni strani Charlesa Berlinga, ki odlično prikaže razkol med njegovo uspešno zunanjostjo in povsem zmaličeno duševnostjo, naravnost fenomenalen pa je Michel Bouquet, pri katerem gledalec zares nikoli ne ve povsem natančno, če bi verjel njegovi simpatičnosti, ali pa je vse zgolj krinka, s katero želi (še enkrat) prevarati sina in nato spet pobegniti.
Odlično je svojo vlogo pretirano navezane in do neke mere celo življenjsko odvisne žene, odigrala tudi Natacha Regnier.
Kako sem ubil svojega očeta je v svoji osnovi zelo umirjena drama, ki pa šele na nivoju med-človeških, oziroma med-družinskih, odnosov pokaže svojo pravo ostrino in grenkobo, ter brez usmiljenja analizira tudi najbolj nelagodne občutke, ki tlijo prav v vsakem izmed nas.
*Kako sem ubil svojega očeta - Comment j'ai tue mon pere, drama (režija: Anne Fontaine, scenarij: Anne Fontaine, Jacques Fieschi, igrajo: Michel Bouquet, Charles Berling, Natacha Regnier, Stephane Guillon, Amira Casar, Hubert Kounde, Karole Rocher idr., trajanje: 100 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
Ocena: kakršen oče, takšen sin? (8/10)
