Kralj Arthur zagotovo spada med najbolj razširjene in poznane legende zahodnega sveta, pa naj si gre za njegove viteze okrogle mize, čarovnika in mentorja Merlina, magični meč Excalibur, ljubezenski trikotnik Arthur-Guinever-Lancelot, pa vse do iskanja svetega grala in z njim povezane želje po nesmrtnosti. Toda vsaka legenda v sebi skriva tudi nekaj resnice, film Kralj Arthur pa nam prikazuje nekoliko drugačno verzijo oseb in dogodkov, na osnovi katere naj bi se v srednjem veku potem razširila bolj romantična podoba slavnega kralja.
V času med 5. in 6. stoletjem Arthur (Clive Owen) s svojimi zvestimi jezdeci služi rimskemu imperiju v Britaniji. Jezdecem se bliža konec služenja vojaškega roka in Arthur se že veseli vrnitve v Rim, toda pred tem dobi novice, da naj bi rimsko cesarstvo zapustilo Britanijo.
Arthurjeva druščina se mora tako podati na zelo nevarno akcijo reševanja rimske kolonije, daleč v notranjosti sovražnega ozemlja domačinov. Kljub nevarnosti sprejme nalogo, ne ve pa, da od severa prodira nevarna vojska Sasov, ki namerava pregnati z otočja tako Rimljane, kot tudi domačine.
Med sledenje spada tudi lepa Guinevere (Keira Knightley), ki jo Arthur osvobodi iz rok tiranskih rimskih mučiteljev in ob tem tudi sprevidi, da so njegovi rimski ideali ustvarjeni na lažeh.
Na begu pred zasledovalci, Arthur naleti na vodjo upornikov Merlina, ki mu predlaga skupen boj proti Sasom. Toda Arthur ne želi spravljati svojih soborcev v nevarnost, zato jih pošlje domov, sam pa se odloči ostati in boriti na strani Anglov.
Toda zvesti vitezi vztrajajo ob njem, kljub vsemu pa položaj izgleda povsem brezupen. A v Arthurju se pretaka tudi britanska kri, zato je odločen, da ne bo prepustil dežele tragični usodi.
Kralj Arthur je film, ki se sooča z dokaj težko nalogo prikazovanja drugačne zgodbe o vsesplošno znani legendi. A že takoj v začetku stori dve ključni napaki.
Kot prvo zgodbo osnuje na tako ekstremni predpostavki, da gledalca povsem zmede in spravi v močne dvome. Kot drugo skuša to svojo zgodbo predstaviti kot znanstveno (oziroma arheološko) dokazano resnico, torej kot nekaj v kar gledalec MORA verjeti!
Stvar se suče okrog porekla Arthurjevih vitezov, ki so prikazani, reci in piši, kot neki (pra)Slovani, tako kar se tiče geografskega porekla (tam nekje izza Krpatov), kot tudi glede njihovega bojnega klica (RUS!?!).
Da je absurd še večji, je druščina okarakterizirana po principu Gospodarja prstanov, ko je eden spreten z lokom, drugi vihti sekiro, tretji je stalno pesimističen, četrti bi šel z Arthurjem tudi v pekel ... tako da bi jih lahko pravzaprav klicali kar Bratovščina Arthurja.
Vendar, ko se gledalec nekako navadi na vse te "anomalije", film postane dokaj všečen, predvsem kar se tiče splošnega ritma in ozračja filma, ki močno spominja na Gladiatorja.
Zelo atraktivne so tudi akcijske scene bojevanja, kjer pa vse skupaj izgleda malce preveč sterilno in avtomatsko, saj sovragi padajo kot snopi, nikjer pa ni nobene prave krvi, odsekanih udov, mukotrpnega vzdihovanja ob umiranju, temveč zgolj testosteronsko sopihanje tistih, ki se borijo in takojšnja smrt za tiste, manj srečne.
Dokaj zanimiva je tudi dilema glavnega junaka in njegov boj za neke posvojene ideale, ter predvsem kasnejše spoznanje, kako zelo zaslepljen je bil. A tudi tu (znova) stvar izgleda preveč inscenirano, kot da bi protagonist že vnaprej vedel resnico in tako samo čaka, da bo končno dobil konkreten dokaz.
Ob tem pa velja omeniti tudi zelo spretno umeščen prikaz zgodnje inkvizicije, ki neverjetno pogumno in učinkovito nakaže žalostno resnico, da je (tudi) krščanstvo že od vsega začetka poznalo zelo fanatične in krute metode "prepričevanja" nevernikov.
Toda cel koncept film se podre, ko vanj vstopi Guinevere, ki je sprva sicer sila prepričljiva in "antično zanemarjena", kar čez noč pa se spremeni v bojevnico Xeno, ki kljub temu, da so ji ravnokar naravnali izpahnjene prste, strelja z lokom kot za stavo in celo prekosi strelce s samostreli (čeravno imajo samostreli večji domet kot loki, razen morda angleških dolgih lokov, ki pa v časovni umestitvi tega filma še niso imeli kaj iskati).
Še več, ko Guinevere zagrabi za meč, ji ne more priti do živega noben silak, ob vsem tem pa ima lepotica naravnost perfektno postrižene in manikirane nohte, da o snežno belih zobeh in seksi bodypaintingu sploh ne govorimo.
In tako Kralj Arthur kmalu postane le še statistika, v koliko zased bodo prav neumno skočili sovragi, koliko puščic na minuto bo izstrelila Guinevere in seveda, koliko nepridipravov bo obležalo na tleh, preden bo Arthur končno doumel, da hočeš nočeš mora postati kralj!
Kralj Arthur je film, ki se začne kot bajka in konča kot pravljica, kljub stalnemu prepričevanju, da je vse res. Vseeno pa drži, da je film bliže resnici morebitnemu življenju kralja Arthurja, kot pa so nas do sedaj prepričevale srednjeveške legende.
*Kralj Arthur - King Arthur, akcijski zgodovinski spektakel (režija: Antoine Fuqua, scenarij: David Franzoni, igrajo: Clive Owen, Stephen Dillane, Keira Knightley, Ioan Gruffudd, Stellan Skarsgard, Mads Mikkelsen, Joel Edgerton, Hugh Dancy idr., trajanje: 130 minut, distribucija: Cenex)
Ocena: Praslovan, kdo je tebe plavati učil? (6/10)
