Pes velja za človekovega najboljšega prijatelja, na žalost pa človek psu tega prijateljstva ne vrača vedno. Veliko ljudi tako nagradi zvestobo svojih ljubljenčkov s tem, da jih zapustijo nekje bogu za hrbtom, prepuščenim na milost in nemilost drugih ljudi, včasih zaradi starosti, drugič zaradi bolezni, spet tretjič zgolj iz naveličanja. Da pa je svet vendarle lep in pravičen in da je sožitje med ljudmi in psi v nekaterih primerih popolno, se lahko prepričamo v Disneyjevem filmu Kuža Bud.
Kuža Bud je zabaven, ubogljiv in zelo inteligenten zlati prinašalec, ki na pasjem tekmovanju mimogrede prinese glavno nagrado svojemu mlademu lastniku. Njegova malce starejša sestra Andrea (Katija Pevec) pa je tik pred počitnicami soočena s selitvijo najboljše prijateljice v Kalifornijo.
Andrea obljubi prijateljici, da jo bo poskušala čimprej obiskati, a tako dolga pot stane kar lep kupček denarja, ki ga Andrea poskuša prislužiti s čuvanjem najrazličnejših hišnih ljubljenčkov bližnjih sosedov, a je zaradi nepazljivosti kmalu ob ves zaslužek.
Connor (Tyler Boissonnault), zagrizen igralec odbojke, ki se je pred kratkim priselil v mesto, Andrei predlaga, naj se pridruži njegovemu moštvu in ker je glavna nagrada turnirja potovanje v Kalifornijo, Andrea rade volje sprejme ponudbo.
Težava je le v tem, da o odbojki nima kaj dosti pojma, vendar se hitro uči, kmalu pa se izkaže, da tudi kuža Bud odlično obvlada odbijanje žoge in tako postane zvezda moštva, ki več ne pozna poraza.
Med tem pa v mesto prispeta dva tatova, ki bi rada iz muzeja sunila velikanski dragulj, a kmalu ugotovita, da stvar ne bo tako preprosta. Odločita se, da bosta ugrabila Buda, ki se bo s svojo spretnostjo zlahka prebil preko vseh alarmnih naprav, sedaj pa potrebujeta le še primerno vabo, s katero ga bosta zvabila in prisilila k sodelovanju.
Na veliko nesreče Andreje, pa se to zgodi ravno, ko bi moralo njeno moštvo nastopiti v finalu turnirja, kjer pa brez Buda ne morejo zmagati. A Bud je dovolj prebrisan in odločen, da se ne bo tako zlahka predal.
Kuža Bud je film, kjer lahko zelo hitro ugotovimo vsaj tri stvari: da je film nastal pod Disneyevo taktirko, da je to zgolj ponovno preigravanje not kolikor toliko uspešnega prvega filma z manjšimi kozmetičnimi popravki in da bi film po vseh pravilih moral romati neposredno v videoteke, kar se je v ZDA tudi zgodilo.
Kako je zašel v naše kinodvorane je velika uganka, lahko pa zgolj ugibamo, da so za to krive kakšne bizarne navezave vsebine filma s prihajajočim poletjem in dejstva, da trenutno v kino ni nobenega filma primernega za otroke pod 10. letom starosti.
Kuža Bud je namreč tako enostaven, tako enoličen in tako enosmeren, da ga lahko res razume vsak otrok, sama zgodba pa še najbolj spominja na pravljico za lahko noč, vendar tako, hudo nežno in sočutno.
V filmu namreč ni čisto nobenega pravega negativca, kaj šele kakšnega nasilja. Tatova sta dva popolna butalca, ki svojo idiotsko obnašanje poskušata podkrepiti z stalnimi bizarnimi obraznimi grimasami, ki pa so tako zelo absurdne, da človek ne ve, če naj se smeje ali joka.
In jasno, sta še bolj zabita kot Butec in butec in bolj nerodna kot tista "Mokra bandita", ki ju je opeharil Macaulay Culkin, ko je bil Sam doma. Toda na njuno srečo, ju v svetu, kjer se dogaja ta film, ne čaka hujša kazen kot ovohavanje zamašenih stranišč ali pa divje vrtenje na vrtiljaku.
Kaj reči o ostalih karakterjih zgodbe? Morda le to, da so jim očitno vbrizgali veliko mero botulina, zaradi katerega so se njihove obrazne mišice nategnile v permanentni nasmeh, kar po približno eni uri filma deluje že kar precej moteče, da ne rečem strašljivo, kot kakšna serija Twilight Zone.
Dobro, če se glavni liki ravno ne smehljajo, se pa jokajo in proizvajajo melanholične prizore, ki se ob melodramatični glasbi potem ponavljajo preko celega filma.
Svojevrsten absurd pa je tudi igra odbojke, kjer mladenke in mladeniči brez Buda igrajo naravnost katastrofalno slabo, ko pa se prikaže Bud, se spremenijo v profije, četudi Bud še ne odbije niti ene žoge.
Kaj pa kuža Bud? Auč!!! Mislim, kdor je že kdaj igral odbojko, dobro ve, da lahko udarci žoge še kako bolijo, tako da se gledalcu kuža, ki mora odbijati "šute" s smrčkom, prav zasmili.
Sicer verjamem, da ob snemanju niso poškodovali nobene živali in da so bili udarci z žogo, namenjeni psom, povsem "rahli", pa vendar si ni ravno fino predstavljati, kako sedaj kakšen otrok, ki ga je film preveč navdušil, nabija žoge v svojega psa!!!
Kuža Bud je film, ki s preverjenimi klišeji drvi proti absolutno srečnemu koncu, v katerega gledalec ne more in ne sme niti za trenutek podvomiti in ki bo navdušil le otroke, ki sanjajo o psu.
Hkrati pa se lahko vprašamo, kje se bo, po igranju košarke, ameriškega nogometa, nogometa, baseballa in odbojke na mivki, končala Budova kariera? Glede na njegovo inteligenco nemara celo v Beli hiši? Hja, ob malem Bushu to sploh ne bi bila slaba izbira.
*Kuža Bud - Air Bud: Spikes Back, športna družinska komedija (režija: Mike Southon, scenarij: Anna McRoberts, Anne Vince, Robert Vince, igrajo: Katija Pevec, Jake D. Smith, Tyler Boissonnault idr., trajanje: 88 minut, distribucija: Ljubljanski kinematografi)
Ocena: kuža Buda za predsednika! (3/10)
