Zadnji dan 15. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala je bila na sporedu tudi Samaritanka, nenavaden film iskanja spolne identitete sodobnega časa in iskanja pokore za storjene grehe, provokativnega korejskega režiserja Kim Ki-duka.
Jae-yeong (Min-jeong Seo) je najstnica, ki po šoli nudi intimne usluge starejšim moškim. Med tem početjem je v bližini vedno njena prijateljica Yeo-Jin (Ji-min Kwak), ki skrbi za nove stranke, za finančni del dogovora in za svarilo pred morebitnimi policijskimi akcijami.
Dekleti tako dobljen denar shranjujeta za pot v Evropo, združuje pa ju tudi globlja čustvena vez, zaradi katere Yeo-Jin stalno dopoveduje prijateljici, naj odneha s tem početjem.
Toda Jae-yeong vse skupaj ne jemlje tako resno, nekega dne pa se zagleda v eno od strank, vendar zaradi ljubosumja prijateljice zatre svoja čustva. Kmalu pa se zgodi nesreča, ko Yeo-Jin spregleda prihajajoče policiste, Jae-yeong pa lahkomiselno skoči iz okna hotela in se pri tem nevarno poškoduje.
Umirajoča v bolnišnici prosi Yeo-Jin, naj pripelje moškega, v katerega se je zagledala. Yeo-Jin ga res najde, toda ta za svoj prihod v bolnišnico zahteva spolne usluge od Yeo-Jin. Slednja zavoljo prijateljice privoli, toda ko naposled vendarle prispeta v bolnišnico, je Jae-yeong že mrtva.
Yeo-Jin bolečina ob tej izgubi popolnoma stre, iz želje po pokori in boljšega razumevanja umrle prijateljice pa se odloči, da bo poiskala vse, s katerimi je Jae-yeoung občevala, jim vrnila denar in tudi sama z njimi preživela noč.
Toda to početje kmalu vzbudi sum pri njenem očetu Yeong-kiju (Eol Lee), policijskemu inšpektorju, ki ugotovi, kaj se dogaja s hčerko in ubere svojevrstno pot maščevanja nad moškimi, kar pa kmalu privede do usodnih posledic.
Samaritanka je film, ki šokira tako po svoji osrednji zgodbi, kot tudi po nenavadni formi in sporočilu, a vse to je na nek način tudi razpoznavni znak režiserja Kim Ki-duka.
Morda se lahko po eni strani zgražamo nad lahkotnostjo, s katero je prikazano dojemanje takšnih spolnih odnosov iz strani obeh najstnic, toda to le še utrjuje dejstvo, da film govori o dveh mladenkah, ki sta preprosto tako zelo neizkušeni in naivni, da se ne zavedata resnosti svojih dejanj.
Se pa tega dobro zavedajo vsi prejemniki njunih uslug, toda zavoljo lastnih užitkov niso pripravljeni storiti tistega, kar je prav, temveč raje brezbrižno izkoriščajo ponujeno situacijo.
In tako pridemo do momenta, kjer film dobi svoj smisel in obliko: na eni strani so odrasli, ki bi morali vedeti bolje, pa tega ne želijo, na drugi strani pa sta najstnici, ki ne vesta bolje in zato tudi nimata pomislekov.
V sredini je oče ene od najstnic, ki ugotovi, kaj se dogaja, a je to spoznanje tako zelo nagnusno in težko, da ne prenese bremena in se zlomi, pri čemer izgubi ves nadzor nad svojimi občutki in dejanji.
Samartianka je zares zelo provokativen film, ki pa kljub vsemu (vsaj vsebinsko) ne odkriva Amerike, temveč ga zgolj ni strah prikazati stvari, takšnih kot so. Prostitucija najstnic je pač dejstvo in zatiskanje oči pred tem ne bo prav nič pomagalo.
Morda se zdi odločitev glavne junakinje filme, da bo šla po stopinjah umrle prijateljice, precej nenavadna in bizarna, toda tudi to je le še en dokaz o čustveni nezrelosti mladenke, ki preprosto nima razvitih pravih moralnih nazorov, oziroma samospoštovanja.
Pač želi biti še naprej povezana s prijateljico in edini pravi način najde v spanju z moškimi, ki so že bili skupaj s pokojnico, po drugi strani pa se verjetno počuti tudi krivo njene smrti in se na tak način kaznuje (vsaj podzavestno).
Toda s tem pride v konflikt z očetom, ki hčerko po eni strani močno ljubi, a se mu njena dejanja zdijo povsem nedopustna. V tej luči pa je zelo zanimiv tudi konec, ki odpira dve paralelni možnosti: ali bodo očeta prevzela kaotična čustva in bo uničil nastalo zlo, ali pa bo v njem prevladala ljubezen in bo svoj obstoj zamenjal za boljšo hčerkino prihodnost. Ona mora odstraniti ovire, ki so zaustavili njuno življenje, on pa mora hčerko naučiti samostojnosti in razuma!
Film sicer velja jemati iz bolj simboličnega vidika, saj npr. dogajanje v bolnišnici, ko možgansko krvavitev "zdravijo" zgolj s kisikovo masko, ni ravno blizu realnosti, a je seveda nujno potrebno za stvaritev glavnega zapleta.
Samaritanka sicer res ne ponuja nekih epohalnih odkritij, toda vsekakor dobro opozori na čustveno plat problemov sodobne mladine, kot tudi vse večjo otopelost in brezbrižnost odraslih, ki namesto zaščitniške vloge nemočnih, včasih raje izkoristijo nevednost naivnih. Večjo krivdo pri zločinu namreč nosi tisti, ki se zaveda, da je storil nekaj negativnega, kot pa tisti, ki ne zna ločevati med dobrim in slabim.
*Samaritanka - Samaritan Girl, erotična drama (režija in scenarij: Kim Ki-duk, igrajo: Ji-min Kwak, Min-jeong Seo, Eol Lee idr., trajanje: 95 minut)
