Ob imenu Stephen King ponavadi pomislimo na paranormalne grozljivke, ki nam še nekaj dni po ogledu niso pustile mirnega spanca, tudi če uporabljate pripravo z imenom lovec na sanje, ki naj bi preprečevala dostop nočnim moram. No, pri tem filmu pa te bojazni ni treba imeti, kajti King je tokrat ustvaril enega svojih najbolj absurdnih in nelogičnih del, kjer še največ groze in gneva povzroči nenormalno razvlečena dolžina filma (dobri dve uri).
Ker nisem prebral kjige, sicer ne morem z gotovostjo trditi, koliko krivde za to polomijo leži na Kingovih ramenih, a vseeno dvomim, da bi lahko brez njegovega odobravanja naredili takšne bistvene spremembe. Zlobni jeziki pa so že sprožili govorice, da prometna nesreča, ki jo je King pred kratkim doživel, ni imela zgolj fizičnih, temveč tudi psihične posledice. Pa dovolj o tem.
Glavno pomanjaknje filma je neka osrednja tema, oziroma rdeča nit, ki bi nas vsaj približno vodila do nekega logičnega zaključka. Tako vse skupaj izgleda, kot da bi v en film nametali kakšnih deset najbolj temačnih in zarotniških delov Dosjejev X, ki pa med seboj niti nimajo neke logične povezave, razen glavnih likov seveda.
Nasploh film nevarno niha med psihološko grozljivko, nadnaravnim trilerjem, znanstveno fantastiko in hollywoodskim "truploštevom". Oziroma, kot bi hoteli v enem filmu zapopasti teme filmov Šesti čut, Rainman, Stigmata, Tatovi teles, Alien ... A tako skrpucalo seveda vodi zgolj v miselne absurde, ki se stopnjujejo do velikih lukenj v zgodbi, ki jih je več kot v bohinjskem siru. Film tudi močno spominja na pred kratkim videna Znamenja, le da je tu zgodba preveč pretirana in so poudarki na povsem napačnih mestih.
Edina pozitivna stran filma je prva tretjina, ko človek nekako še ne ve, kaj se pripravlja in gledalca zato kar nekajkrat dodobra prestrašijo in vržejo v zrak šok-dogodki, a zgolj do takrat, dokler zloba ne dobi svoje (bizarne) fizične podobe. Potem pa gre film samo še navzdol in nekajkrat se lahko celo vprašamo, če ni vse skupaj mišljeno kot parodija, tako nekako, kot da bi po prvi tretjini Dneva neodvisnosti pričeli gledati Mars napada!
Tudi glavni igralci ne pripomorejo kaj dosti pri večji verodostojnosti filma, še najbolj pa nam je lahko žal Morgana Freemana, ki je tokrat ustvaril enega najbolj nedodelanih in nelogičnih likov v svoji karieri, ki po filmskem platnu straši z izjavami, ki so po svoji naravi še bolj grozljive kot sam film; samo kot primer: "To so Američani in misel, da bi pobijali Američane se mi upira!" (če bi bili torej pred njim pripadniki kakšnega nepoznanega naroda, čigar imena ne bi znal izgovoriti (Slovenci?) bi jih torej mirne vesti poklal kot zajce!?!).
Če je kaj pravice na tem svetu, se bo Lovec na sanje lahko "potegoval" zgolj za kakšno Zlato Malino, ogled pa vam mirne duše odsvetujem.
* Lovec na sanje, grozljivka, triler (režija: Lawrence Kasdan, scenarij: William Goldman, Lawrence Kasdan, Stephen King, igrajo: Morgan Freeman, Thomas Jane, Jason Lee, Damian Lewis, Timothy Olyphant, distribucija Ljubljanski kinematografi)
Ocena: brezciljno tavanje po odročni pokrajini (2/10)
