Zdi se, da si je človeštvo z razvojem že kar lepo poenostavilo življenje, a po drugi strani so osebni zahtevki vse večji, kar vedno bolj čutijo tudi otroci, ki so prehitro iztrgani iz sveta igre ter brezskrbnosti in pahnjeni v izkoriščevalski ter zagrenjeni svet odraslih. A kljub vsemu otrokom še preostaja kraj, kamor roka odraslih ne seže, saj so slednji že pozabili oziroma prenehali verjeti v ta čarobni svet brez omejitev, kjer je edini pogoj brezkompromisna zabava. Če pa tudi kdo od otrok predčasno pozabi kje se nahaja ta dežela, je tu Maček v klobuku, ki s svojimi norimi potegavščinami poskrbi za veselje, tokrat pa se je prikradel tudi na velika filmska platna.
Gospa Walden (Kelly Preston) je mati samohranilka, ki jo v službi terorizira narcisoidni in zelo strogi šef. To seveda pomeni, da otroka Sally (Dakota Fanning) in Conrad (Spencer Breslin) vedno več časa prebijeta brez mame, v zadnjem času pa tudi brez zabave, saj si gospa Walden zaradi prihajajoče zabave, pri njej doma, prizadeva, da bi hiša ostala povsem urejena in čista.
S Sally sicer ni pretiranih težav, saj najraje sestavlja sezname, kaj vse bo morala še postoriti v prihajajočem dnevu (ter tudi tednu, mesecu, letu in življenju). Zato pa je toliko bolj živahen njen brat Conrad, ki pa vso svojo energijo sprošča na zelo destruktiven način.
To je tudi povod, da osvajalec (Alec Baldwin) srca gospe Walden predlaga, da bi Conrada poslali v strogo vojaško šolo, a zdi se, da se za njegovim predlogom skriva še nek bolj temačen načrt.
Ko tako nekega deževnega dne otroka spet ostaneta sama doma, oziroma pod "nadzorom" sila drnjohave varuške, nenadoma na vrata potrka sila kosmat in zelo čudno dišeč osebek, ki pa ni ne dihur, ne vrag, temveč velik zgovoren maček s čarobnim klobukom, v katerem se skrivajo najbolj nemogoče vragolije, s katerimi lahko vsakega otroka povrne v svet zabave.
Seveda pa zviti mačkon pozabi omeniti eno stvar, namreč da zabava njegove vrste prinese tudi popolno razdejanje.
Že pri Grinchu, ki je nameraval ukrasti božič, se je izkazalo, da prenos zgodb Dr. Seussa na film ni ravno mačji kašelj, stvar pa ni nič bolj enostavna pri Mačku v klobuku.
Čeprav so take zgodbe namreč zelo simpatične in imajo tudi zanimivo moralo, so kljub vsemu še vedno zgodbe za otroke, kar seveda pomeni, da ne smejo biti pretirano komplicirane. To pa v filmskem jeziku celovečercev seveda pomeni veliko časovno praznino, ki jo je potrebno zapolniti z nečim drugim.
In če je bilo to polnilo v Grinchu obilico kiča in seveda vedno malce nori Jim Carrey, se je v Mačku v klobuku spremenilo le to, da je štafetno palico dežurnega norčka prevzel Mike Myers, kič pa je ostal in se v bistvu še nekoliko razmnožil.
Pa to samo po sebi še niti ni tako hudo, saj lahko večino tega kiča uvrstimo v domeno otroške domišljije, seveda pa nastopi problem, ko se vrinejo tudi nekoliko manj nedolžne ideje odraslih. V tem primeru se smešno namreč kaj hitro spreobrne v posiljeno, ali pa še hujše, kar v neokusno.
A vendar Mačku v klobuku tega ne gre očitati v preveliki meri, saj je tak občutek o pretiravanju dobro prekrit z zelo energičnim ritmom, ter zavit v posrečeno izbiro glavnih igralcev, kjer seveda še posebej izstopa očarljiva in tudi igralsko nadvse presenetljiva Dakota Fanning in malce manj doživeti, vendar toliko bolj pobalinski Spencer Breslin.
Nadvse komičen pa je tudi lik Aleca Baldwina, še posebej, ko je prikazan v nekoliko bolj nagnusni luči lenega brezdelneža in pijavke. Mike Myers pa je pač Mike Myers, za nekatere smešen za umreti, za druge pretiran in čudaški. No, če ga primerjamo z Jimom Carryjem, je slednji vsaj za moj okus nekoliko bolj simpatično trapast.
Gre pa filmu priznati, da na prav zabaven način prikaže ameriško stremenje po perfekciji, vsaj tisti fizični, kjer mora biti na zunaj vse lepo in brezhibno in kjer nič ne sme preveč izstopati. Hja, v takem svetu, kjer moramo biti vsi enaki, res ni več veliko prostora za veselje in zabavo.
Kar se tiče komičnosti, se zdi, da film poskuša ustreči tako najmlajšim, kot tudi malce starejšim, saj je v filmu kar nekaj šal in dovtipov, ki so preveč zahtevni za razumevanje najmlajših gledalcev, a so po drugi strani narejeni po bolj ameriškem kopitu.
Še posebej sumljiva pa sta možica z imenom Stvar 1 in 2, ki s svojim večnim porogljivim nasmeškom prej kot komično delujeta kar malce srhljivo in vsaj mene močno spominjata na glavni lik grozljivke It (Tisto) Stephena Kinga.
Omenil bi še zabavno uvodno špico, kjer so animirani tudi logotipi glavnih produkcijskih studiev.
Maček v klobuku bo tako z vsemi svojimi vragolijami vsekakor velika zabava za najmlajše, njihovim starejšim spremljevalcem pa bo prej kot kaj drugega povzročil mačka v glavi (in ne v klobuku). Zabave v filmu torej ne manjka, vprašanje pa je, kakšno ceno ste pripravljeni plačati za to zabavo.
*Maček v klobuku - The Cat in the Hat, družinska fantazijska komedija (režija: Bo Welch, scenarij: Alec Berg po povesti Dr. Seussa, igrajo: Mike Myers, Dakota Fanning, Spencer Breslin, Alec Baldwin, Kelly Preston idr., trajanje: 78 minut, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: tudi živ maček lahko povzroči glavobol (5/10)
