Disneyjevi studii so tokrat zopet stresli svoje rokave in glej si ga glej, iz njih je priletela dobra stara in skoraj vedno zanesljiva karta tradicije v obliki novih dogodivščin medvedka Puja in njegovih prijateljev. Še predno pa se kdo prične pritoževati, kaj tukaj težim z otročarijami in risankami, naj kar v začetku poudarim, da Pujskova velika pustolovščina ni namenjena izključno otrokom.
Res je, da je ta film zaradi svoje preprostosti najbližji otrokom, ki ga bodo lahko zelo hitro in dobro razumeli ter sprejeli. Toda, to še ne pomeni, da tudi odrasli ob ogledu tega filma ne bi mogli uživati. Prav nasprotno, film bo zaradi svoje prisrčnosti in izredno poučnega nauka presenetil marsikaterega odraslega in če ste odprtega duha in brez predsodkov (da so animirani filmi zgolj za odrasle) se boste nemara iz tega filma celo nekaj naučili. V vsakem primeru pa vas bo film spravil v dobro voljo in vam dal nove energije za spopad s težavami tega ne-praljičnega sveta.
Kaj je torej tako posebnega na tem filmu? Prav njegova preprostost. Tukaj je namreč lepo vidno, da animirani film lahko obstaja tudi brez računalniške obdelave in digitalnih efektov, ki bi vam jemali sapo. Ne!, dovolj je že dobra ideja in primeren način, kako se tej ideji približati iz vseh aspektov.
Kaj se v filmu pravzaprav dogaja? Na prvi pogled bore malo. Druščina medvedka Puja išče izgubljenega prijatelja Pujska. Toda njihovo iskanje ne poteka zgolj na fizični ravni! Iščejo namreč njihovo povezavo z malim rožnatim prijateljem, ki ob tako pisani in razigrani druščini prevečkrat ostane v ozadju.
Ste kdaj že vprašali kakšnega otroka, kdo je njegov najljubši lik iz zgodbe? Velika večina se bo verjetno odločila za medvedka Puja ali za dečka Christopherja Robina, kakšen verjetno tudi za veselega Tigra in razposajenega kengurujčka Ruja ter njegovo mamo Kango. Nekje proti koncu kdo izbere tudi vsevedno Sovo in čemernega Zajca, zadnja pa ostaneta osliček Sivček (hja, kdo pač želi biti osel?), ter mali in vedno spregledani Pujsek.
No, toda kot druščina med iskanjem njihovega najmanjšega prijatelja kmalu ugotovi, ni velikost tista, ki šteje. Pomembno je srce! Kajti le pravi prijatelj ti bo v stiski, kljub svojim omejitvam, zares priskočil na pomoč. Še več, kot se izkaže je prav mali Pujsek glavni junak vseh zgodb, le da nikdar ne prevzame zahvale za svoje velikosrčne zasluge.
In tu se vračam na svoje izhodišče o poučnosti te zgodbe, tako za ostroke, kot tudi za odrasle. Tudi v resničnem svetu namreč obstajajo ljudje, ki s svojo zunanjostjo in preprostostjo morda ne vzbujajo velike pozornosti, toda to ne pomeni, da niso pomembni, ali pa da celo ne obstajajo. Ne, taki ljudje so med nami in prav oni s svojim velikim srcem in predanostjo potiskajo človeško civilizacijo k neki (upam in verjamem da) boljši prihodnosti.
Zato bi bilo prav, da se od časa do časa ustavimo in pogledamo okrog sebe, ter poskušamo ugotoviti, če morda tudi vsakega izmed nas ne obdaja kakšen človek, ki nam je predan s srcem in dušo, pa mu morda svoje zahvale ter pohvale (ki si jo vsekakor zasluži), še nikoli nismo izrekli.
Omeniti velja še izredno spevno in lepo glasbo, ki je sicer že kar nekakšna stalna spremljevalka večine Disneyevih filmov, le da gre tokrat še toliko bolj rada v ušesa, zato naj vas ne bo sram, če boste po ogledu predstave še vedno mrmrali kakšnega od napevov slišanih v filmu.
In morda se nekoč v prihodnosti lahko nadejamo še kakšne Pujeve pustolovščine, takrat pa morda kaj v zvezi z (še vedno) nekoliko zapostavljenim osličkom Sivčkom. Do takrat pa se lahko mirne duše znebite predsodkov in ne čakate na otroško "spremstvo", kot izgovor za ogled Pujskove velike pustolovščine.
* Medvedek Pu in Pujskova velika pustolovščina, družinski animirani film ( režija: Francis Glebas, scenarij: Brian Hohlfeld, glasovi: John Fiedler, Jim Cummings, Ken Samson, Peter Cullen, distribucija: Cenex)
Ocena: prisrčno, prikupno, preprosto, poučno (10/10)
