Hitrost je že od nekdaj fascinirala človeštvo in vedno znova ljudje poskušajo preseči prej postavljene meje, najsi bodi na kopnem, v morju ali v zraku, ni pa več daleč dan, ko se bomo lahko preizkušali tudi v vesolju. Z izumom motorja na notranje izgorevanje je lahko praktično vsakdo občutil adrenalinski draž ekstremnih hitrosti, na žalost pa številni precenijo svoje zmožnosti, še posebej med slovenskimi vozniki je veliko osebkov, ki mislijo, da morajo vsakič, ko se usedejo za volan, potolči rekorde Michaela Schumacherja. Da pa je lahko hitrost za profesionalce tudi (edini) način življenja, nas prepričuje film Michel Vaillant, katerega ideja izvira iz stripa Belgijca Jeana Gratona.
Michel Vaillant (Sagamore Stévenin) je nadarjen in pošten voznik, glavna zvezda dirkalne družine Vaillant, ki niza vedno nove zmage. Slavje si obetajo tudi na prihajajoči prestižni dirki 24 ur Le Mansa, ki slovi kot najtežja in najzahtevnejša.
Toda Michelova mama ima tokrat slabe občutke, njeni dvomi pa se še poglobijo, ko svoj povratek v dirkalni svet napove ekipa Leader, večnih Vaillantovih nasprotnikov, ki pa se že od nekdaj poslužujejo tudi najbolj umazanih trikov. Tudi nova šefica ekipe Ruth Wong (Lisa Barbuscia) ni nič manj odločena zmagati, dvoboj z Leaderji pa ima zanjo tudi oseben pomen.
Vaillantom se pridruži voznica Julie Wood (Diane Kruger), katere mož je pred kratkim umrl med dirko, v sila sumljivih okoliščinah, kot glavni krivci pa je osumljena ekipa Leader, zato se jim želi Julie maščevati.
Toda tekma je dolga, tako da bo vsak od udeležencev prišel na svoj račun, končni zmagovalec pa je, tako kot vedno, lahko le en, ne nujno tudi najboljši!
Michel Vaillant je film, ki na prvi pogled ne izgleda nekaj prav posebnega, toda kljub vsemu se precej razlikuje od podobnih hollywoodskih izdelkov, tako po akciji, posebnih efektih, kot tudi po dramskem zapletu in karakterizaciji likov.
Glede na to, da je scenarij spisal legendarni Luc Besson, stvar res ne more biti popolna brca v temo, četudi si od dirkaškega akcijskega filma ne gre obetati kakšnih veliki filozofskih dilem.
Toda tako kot je Besson znal združiti adrenalinsko akcijo z domiselno in zabavno zgodbo v trologiji Taxi, je tudi v Michellu Vaillantu ustvaril pestro zbirko zelo različnih karakterjev, med katerimi jih je nekaj morda malce preveč klišejskih, a klub temu se vsi nekako vključijo v zgodbo.
Še posebej zanimiv je lik negativke, ki je prikazan tudi v bolj človeški luči, torej z razlogi za njeno slabo obnašanje, seveda pa tudi z jasnim opozorilom, da je prestopila mejo povratka na pravo stran.
Tudi vizualno je film zelo privlačen, saj na povsem samosvoj način prikaže pravi pomen (pre)velike hitrosti, pa tudi pri ustvarjanju spektakularnih posebnih efektih in pirotehniki se ni varčevalo.
Film je ohranil tudi številne značilnosti in miselnost iz stripa, od vedno jasne razmejitve med dobrimi in slabimi, ponavadi kar z barvo avtomobilov ali dresov (rdeče-črni luciferji in modro-beli angeli), izredno slabih strelskih in pretepaških izkušenj negativcev in obratno sorazmernih istih atributih pri pozitivcih (čeprav bi človek pričakoval ravno obratno), prihoda na sceno dobesedno v zadnji sekundi (po pravilu, da je ob prihodu vedno potrebno narediti velik vtis), ljubezenska zgodba po principu junakov, ki so preko celega filma pecali bejbe, na koncu pa z njimi vendarle lahko odjezdijo v sončni zahod itd.
Toda bolj ko se bližamo koncu filma, bolj stvari postajajo kaotične. Vozniki se menjajo med sabo hitreje kot prihajajo v bokse, prevare in triki postanejo preveč konfuzni, toda še vseeno preveč predvidljivi, akcija pa se prevesi v patetično dramo, ta pa v naravnost mučno ljubezensko limonado, s še bolj groznim poveličevanju altruizma glavnega junaka (kot da gledalcu preko celotnega filma še ni postalo jasno, kako plemenit je glavni junak?!?).
Mera je polna, ko k temu dodamo še histerično mamo, katere sin že od malih nog vsak dan postavlja svoje življenje na kocko, ona pa kar naenkrat začuti pihanje Matilde na sinovem vratu, postavljanje glavnih junakov z vožnjo športnih vozil tudi v prostem času (seveda brez tablic), psihopatsko sadistično pomagačico glavne negativke, ki je v enem kadru nevarna ostrostrelka, že v naslednjem pa se pusti prav patetično zalotiti ob opravljanju sabotaže, postanka dirkalnikov kar na bencinski črpalki, pa vse do slaboumnega potiskanja dirkalnika do ciljne črte, ko se je ustavil le nekaj metrov pred njo.
Michel Vaillant je film, ki bo razveselil vse ljubitelje izpušnih hlapov, adrenalina, hitrosti in akcije, sam film pa je eden tistih paradoksov, ko (prehitro) približevanje cilju, pravzaprav pomeni oddaljevanje od zmage.
*Michel Vaillant, akcijska športna drama (režija: Louis-Pascal Couvelaire, scenarij: Luc Besson, Gilles Malençon, po stripu Jeana in Philippa Gratona, igrajo: Sagamore Stévenin, Peter Youngblood Hills, Diane Kruger, Lisa Barbuscia, Jeane-Pierre Cassel, Béatrice Agenin, Philippe Bas, Philippe Lellouche, Jeanne Mauran, Scott Thrun idr., trajanje: 104 minute, distribucija: Fivia)
Ocena: vsi za hitrost, hitrost za enega (6/10)
