Mejo med dobrim in slabim je včasih zelo težko določiti. Vsaka stvar ima namreč neko dobro in tudi neko slabo stran, pač odvisno od tega, kako stvar dojemamo in sprejemamo. A na žalost se razlikovanje med dobrim in slabim kaj hitro lahko poruši, ko pa se enkrat zgodi kaj takega, lahke poti nazaj ni več.
Ameriška policija se mora že dolgo otepati očitkov, da je rasistično naravnana. Da je v tem tudi precej resnice vsake toliko časa vidimo v odmevnih novicah, ko beli policaji znesejo ves svoj srd nad kakšnim črnim osumljencem. V devetdesetih letih je med takimi dogodki zagotovo najbolj odmeval pretep Rodneya Kinga, kjer je brutalnost mož v modrem zabeležila tudi kamera. A glej ga zlomka, (ne)demokratični ameriški sodni sistem je s pomočjo belske porote odločil, da so policisti ravnali v slogu s pravili in jih tako oprostilo krivde. Seveda so posledično sledili veliki medrasni nemiri, med katerimi so horde razjarjenih temnopoltih Los Angeles za nekaj dni spremenile v mesto kaosa in vojne.
V to časovno obdobje je umeščen tudi film Modri angeli, ki govori o podrtih moralnih normah vsakdanjih policajev, ki v kaosu sodobnega vsesplošnega kriminala (pre)velikokrat posežejo po nedovoljenih metodah, ki velikokrat mejijo na čista kriminalna dejanja.
Eldon Perry (Kurt Russell) je detektiv, ki nima moralnih predsodkov, če je v imenu pravice potrebno nekoliko prikrojiti zakone in tudi resnico. V svoje nelegitimno delo uvaja novinca Keougha (Scott Speedman), ki pa ima razumljivo v začetku hude pomisleke glede dvomljivih metod svojega partnerja. A kot pravijo: če hočeš sodelovati v igri, moraš nekaj tudi tvegati in tako prične kmalu tudi Keough prestopati meje legalnega.
Na drugi strani pa je temnopolti šefov pomočnik Holland (Ving Rhames), ki se mu Perryjev način dela upira in ki bi rad razkrinkal dvoličnost mož v modrem, ki vidijo zločine in zločince zgolj tam, kjer jih hočejo videti. In tako se ob raziskavi krutega štirikratnega umora oba detektiva, šef policije in njegov pomočnik zapletejo v krog laži, prevar, spletk in nedovoljenih prijemov, ki morajo slej ali prej voditi do tragičnega konca, ki se dobro ujema tudi z razglasitvijo procesa Rodneya Kinga.
Kurta Russella sicer nismo vajeni v tako resnih filmih, a je s svojo pojavo, ki nejasno meji med zaupanjem in morebitno pokvarjenostjo, prava izbira za upodobitev lika policaja z izkrivljenimi merili. Ostali igralci se na žalost nekoliko izgubijo v svojih vlogah in bolj kot kaj drugega služijo za pogon glavnega protagonista filma proti tragičnemu koncu.
Konec pa na žalost precej razočara in nam poda neko lažno iluzijo zares demokratične Amerike, kjer krivci na koncu priznajo svoja napačna dejanja, antagonistom se obeta zapor, javnost izve resnico in pravici je zadoščeno. A praksa nam na žalost pove, da je to zgolj še ena ameriška utvara brez resničnega epiloga.
Modri angeli, akcijski triler (režija: Ron Shelton, scenarij: David Ayer, James Ellroy, igrajo: Kurt Russell, Ving Rhames, Scott Speedman, distribucija: Fivia)
Ocena: tudi policisti imajo slabo vest (7/10)
