Včasih se zdi vse tako idilično, tako perfektno in tako brezskrbno. A vedno se pod površino perfekcije skriva tudi nekaj neprijetnega, nekaj negativnega, nekaj umazanega. A včasih tudi razkritje negativnega še ne pomeni njegovo odstranitev, kajti marsikdo lahko zapade v skušnjavo in prestopi ne drugo stran, v začetku seveda povsem podzavestno, a prepovedan sadež s časom postaja vse bolj sladek in vse težje se mu je upreti. David Lynch je v Modrem žametu v svojem značilnem bizarno-temačnem in psihološko težkem slogu prikazal temačne dele človeške družbe, ki tičijo pod urejeno zunanjostjo in tako ustvaril filmski kult, ki se po 18 letih znova vrača na naša filmska platna.
V mirnem in na prvi videz idiličnem ameriškem mestecu Lumberton se Jeffrey (Kyle MacLachlen) odpravi na obisk k očetu v bolnišnico. Na poti nazaj pa na bližnjem travniku najde odrezano človeško uho. Odnese ga na policijsko postajo in ga izroči detektivu, ki je sicer tudi njegov sosed.
Ko Jeffrey obišče detektiva na njegovem domu, da bi izvedel kaj več, razočaran ugotovi, da mu detektiv noče izdati nobenih informacij, zato pa nekaj več ve detektivova hčerka Sandy (Laura Dern).
Slednja pove, da naj bi bilo najdeno uho povezano z barsko pevko (Isabella Rossellini) in Jeffrey naredi načrt, kako se bo s Sandyjino pomočjo vtihotapil v stanovanje.
Tam pa ga preseneti prezgodnja vrnitev pevke, zato se skrije v omaro, tam pa je priča brutalnemu, ponižujočemu in perverzno bolnemu seksualnemu izsiljevanju.
Jeffrey želi pevki pomagati, toda s tem se zaplete v globoko podzemno mrežo morilcev, izsiljevalcev in nasilnežev, počasi pa tudi sam pričenja podlegati skušnjavi prepovedanega.
Modri žamet je eden tistih redki filmov, ki že s prvimi kadri napove celoten simbol zgodbe, ko ob idiličnem predmestju pokaže pod "površino", kjer mrgolijo ščurki in druga golazen.
Zakaj je ta kader tako pomemben postane jasno šele ob Sandyjini razlagi njenih sanj in njihovega pomena, ter ob končnem kadru "obračunu" s slabim, ki ga lahko prežene zgolj ljubezen.
Modri žamet vsekakor ni film, ki bi ga gledali za užitek, temveč film, ki nam prinese predvsem neko notranje spoznanje. Film namreč predstavi tisto najbolj negativno in bizarno, zato je bil ob svojem nastanku tudi trn v peti marsikomu, ki si pred takimi rečmi raje zatiska oči.
Toda dejstvo je, da zlo s tem še ne izgine, prav nasprotno, še bolj se razbohoti, zato mora biti človeštvo vedno spominjano na svojo temno plat, saj si le s tem lahko zagotovimo, da ji ne podležemo.
Notranja bitka med dobrim in slabim je odlično prikazana tudi v glavnem liku, ki se bori z željo pomagati izkoriščeni ženski, ter seksualno skušnjavo po tej isti ženski.
V njunem odnosu namreč ne moremo govoriti o neki pravi ljubezni, še posebej iz strani pevke ne, saj je slednja zaradi stalnega izkoriščanja tudi sama že pričela dojemati spolnost na zelo nasilen in povsem brezčustven način, medtem ko Jeffrey tiste zares prave znake ljubezni prej kot do pevke kaže do Sandy.
Na drugi strani pa v nekaterih trenutkih gledalec začuti neko sočutje ali pa usmiljenje tudi do negativcev, saj je razvidno, da je njihov način življenje verjetno povzročila počasna degradacija vseh moralnih vrednot in deloma tudi bolestna nezmožnost navezave iskrenih vezi s sočlovekom.
Modri žamet tako klub svoji površinski delitvi na dobre in slabe, odlično prikaže, da ni nekega absolutno pozitivnega ali popolno negativnega, temveč je vse zgolj večni človeški boj med željo biti pravičen in skušnjavo. Boj, ki ga na žalost vsakdo kdaj pa kdaj izgubi, a vendar je potrebno vedno imeti v mislih, da en izgubljen boj še ne pomeni izgubljene bitke.
*Modri žamet - Blue Velvet, kriminalni triler (režija in scenarij: David Lynch, igrajo: Isabella Rossellini, Kyle MacLachlan, Denise Hopper, Laura Dern, Dean Stockwell, Brad Dourif, Jack Nance, George Dickerson idr., trajanje: 120 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: nekaj gnilega je v mestecu Lumberton (9/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
