Ko svoje moči združi kameleonski igralski guru Tom Hanks in priznana, režiserska, inovativna "čudaka" brata Coen, nastane film absurdov brez primere, kjer je ena plus ena tri in kjer za glavni navdih komedije skrbi morbidni Edgar Allan Poe. In tak film je tudi Morilci stare gospe, film o malce drugačni, pa vseeno izredno avtentični Ameriki.
Gospa Munson (Irma P. Hall) je prijazna, četudi vedno malce čemerna ženica, ki živi v mirnem mestecu na jugu Mississipija, kjer šerif kandidira s sloganom, da je prestar za delo in kjer je najhujši "zločin" preglasno poslušanje hip-hopa in podobne "nespodobne" glasbe.
Na pragu gospe Munson, ki najraje kramlja s sliko svojega pokojnega moža in ki redno hodi v cerkev, se nekega dne znajde nekoliko čudaški, toda kljub vsemu perfekten kavalir P.H. Dorr (Tom Hanks), ki želi pri gospe Munson najeti sobo, njeno klet pa bi občasno uporabljal za vaje svojega orkestra.
Seveda pa ima Dorr povsem druge načrte, namreč kopanje rova do trezorja bližnje igralnice in rop. Zato člane njegovega "orkestra" sestavljajo izvedenec za stroje in dinamit Pancake (J.K. Simmons), strokovnjak za kopanje General (Tzi Ma), silak z zelo omejeno pametjo in fizični delavec Lump (Ryan Hurst) in igralniški insajder McSam (Marlon Woyans), ki skrbi za notranje informacije in končno odstranitev sledi.
Druščina pa se ne zaveda, da gospa Munson ni tako zelo nemočna in naivna, kot se zdi na prvi pogled in kmalu se njihov načrt postavi povsem na glavo, kljub stalnemu besednemu pihanju na dušo gospe Munson iz strani prekanjenega Dorra.
Morilci stare gospe je nekakšna reinkarnacija satirične ameriške odisejade Kdo je tu nor?, le da tokrat brata Coen še bolj neposredno nihata med popolno burlesko in že skoraj tragično črno komedijo.
Toda tisto, kar najbolj izstopa sta predvsem Tom Hanks in Irma P. Hall, prvi kot da bi hotel zopet sneti oskarja (ali pa vsaj nominacijo), druga kot enkratna in neprekosljiva stara ženica, za katero gledalec ne ve, če bi jo objel ali pa pahnil pod prvi vlak.
Hanks briljira predvsem v obrazni mimiki in govorici, Irma je najboljša v svoji odrezavosti in hoji. In ko drug na drugega naletita tako zelo izrazita lika, je katastrofa (v pozitivnem smislu) neizbežna.
A tu se pojavi tudi prvi (in po mojem tudi edini večji) problem zgodbe. Film s tako odličnima igralcema namreč ne bi potreboval še dodatnih izstopajočih likov, toda prav vsi roparji so tako stereotipno okarakterizirani, da tudi sami precej izstopajo in tako na nek način motijo spopad med antagonistom in protagonistko.
Na ta moteči faktor nakaže že uvod, ko je vsak izmed stranskih likov prikazan v svoji mini zgodbi, sicer na zelo posrečen način, pa vendar povsem nepotrebno.
Toda kljub vsemu je film izvrstna komedija, v smislu "kdo bo koga", ki pa kmalu pokaže svoj pravi značaj, ko v stilu pesimističnega Edgarja Allana Poa, zločinci en za drugim potegnejo krajši konec (oziroma najkrajšo slamico) in končajo na otoku nesnage.
Filmu dodaten čar dajeta odlična fotografija in montaža, seveda pa ne smemo pozabiti na glasbo, kjer se v stilu glavnih likov, gospel spopade s hip-hopom, izvedbo ropa pa ironično spremlja klasična glasba.
In tako kot sta brata Coen že v filmu Kdo je tu nor? pokazala malce drugačen (predvsem satiričen) pogled na Ameriko, se tudi v Morilcih stare gospe ponorčujeta iz vseh stereotipov, od zaspanih ameriško-južnaških malih mest, starih in malce čudaških ženic, umsko omejenih hrustov ameriškega nogometa, temnopoltih "gangsta " brezdelnežev, ki tudi v najbolj nemogočih primerih sanjajo rasno nestrpnost, ameriških Vietnamcev, ki so strokovnjaki za kopanje (največja nočna mora vietnamske vojne), bolnikov s sindromom razdraženega črevesja (kar smo videli že v filmu In prišla je Polly - očitno nova ameriška filmska bolezenska muha, ki je nadomestila pred kratkim zelo popularni Tourettov sindrom), pa vse do malce arhaičnega profesorja literature, ki dejansko konča tako, kot si verjetno sam najbolj želi, groteskno in komično hkrati.
Morilci stare gospe je zelo nenavaden, toda hkrati zelo zabaven film, ki gledalca po eni strani prestraši, po drugi pa nasmeje, v svoji absurdnosti in ciničnosti. Edgar Allan Poe bi bil zagotovo ponosen!
*Morilci stare gospe - The Ladykillers, kriminalna črna komedija (režija: Ethan Coel, Joel Coen, scenarij: William Rose, Ethan Coen, Joel Coen, igrajo: Tom Hanks, Irma P. Hall, Marlon Wayans, J.K. Simmons, Tzi Ma, Ryan Hurst, Diane Delano, George Wallace, John McConnell idr., trajanje: 104 minute, distribucija: Cenex)
Ocena: kdor drugemu jamo koplje... (9/10)
