Minljivost je dejstvo, s katerim se mora prej ali slej soočiti vsako živo bitje. Smrt je edinstvena konstanta vsega živega, celotnega sveta in verjetno tudi celega vesolja. Kaj je torej sploh življenje? Iluzija bega pred neodložljivim? Stranski produkt nam še popolnoma nerazumljivega kroženja materije in energije? Ali pa je nemara življenje nekaj, kar smrt ne konča, temveč zgolj spremeni v novo (višjo?) stopnjo zavedanja, ali pa v drugo, nam napojemljivo dimenzijo? Ta in druga vprašanja o življenju in smrti se v zelo nevsakdanjem filmu Phantom sprašuje Ema Kugler.
Da je Phantom nekaj povsem drugačnega, od tega kar ponavadi lahko vidimo na velikih platnih, postane gledalcu jasno že kmalu na začetku, saj film svojo zgodbo izpoveduje izključno preko vizualnih podob, zvočna kulisa pa je omejena le na glasbeno spremljavo.
Film brez besed, torej. Nemi film? Ne, nikakor ne, filmska vsebina namreč dobesedno kriči in na vsak način želi povedati gledalcu svojo zgodbo. A to hkrati ne pomeni tudi, da bo vsak gledalec v filmu takoj prepoznal nek smisel in cilj.
Phantom je namreč tako zelo drugačen, da v začetku deluje naravnost odbijajoče. Le kdo si želi premišljevati o minljivosti in smrti? A točno to je tisto, kar podobe v tem filmu stalno govorijo in naravnost silijo gledalca k razmišljanju.
In tako se moramo v končni fazi v bistvu vprašati, zakaj pravzaprav nočemo razmišljati o takih stvareh. Glavni odgovor je verjetno strah. Vsakdo se namreč brani misli, da nekoč njegovo bistvo ne bo več obstajalo.
A to je zgolj iluzija človeške omejenosti. Podzavestni tabu, ki nam govori, da nekaj, o čemer ne razmišljamo, ne obstaja. A prej ko sprejmemo dejstvo, da je smrt nekaj, česar se ne smemo bati, prej bomo lahko pričeli premišljevati, če morda smrt vendarle ni konec.
Morda pa je to zgolj nov začetek nečesa večjega? Nečesa, kar ne moremo razumeti, a to vseeno še ne pomeni, da ne obstaja. Ko gledalec torej sprejme glavno temo filma, se šele pokaže vsa globina in prefinjenost podajanja simbolov.
Morda še najbolj očitna je tema s poštarjem, ki ponazarja življenje vsakega človeka. Številne informacije, ki jih zbiramo preko celega življenja, prenašamo neznanemu in negotovemu cilju naproti. Prav te informacije so tiste, ki nas definirajo in nas delajo take kot smo, a hkrati je to tudi tisto kar nas omejuje v naši miselnosti in v naših glavah dela fiktivne pregrade, ki jih življenje sicer ne pozna.
Prav tako simbolno zelo zanimivi so prizori iz gostije, kjer vsi ljudje igrajo neke svoje vloge. Kaj pa se zgodi, če nekdo opazi ves nesmisel te igre? Kaj če nekoč izgubimo vse, v kar smo nekoč verjeli in razkrijemo življenje v povsem novi luči?
Neo se je ob begu iz računalniške Matrice moral soočiti s kruto resničnostjo življenja, Phantom pa nam govori, da je tudi življenje samo zgolj iluzija naših pričakovanj in misli.
Seveda pa je vprašanje, ali ni nemara iluzija bolj spodbudna, kot resnica? In nenazadnje, kaj če tudi iluzija definira življenje in ga oblikuje po svojih normah in idealih?
Phantom je film, ob katerem gledalec po eni strani uživa, a hkrati tudi podzavestno trpi. Obskurno groteskne in deloma tudi grozljive podobe v gledalcu vzbujajo precej morbidno vzdušje, a hkrati prizori pretakanja življenja v smrt in obratno, dajo gledalcu občutek, da je del nečesa večjega. Nečesa bolj prefinjenega in izdelanega. A hkrati tudi ne nečesa, na kar ne bi imeli nikakršnega vpliva.
Phantom je nujno zlo, ob katerem se ne moremo počutiti ravno najbolje, a nam v končni fazi lahko prinese katarzo neslutenih razsežnosti. Nemara pa lahko Phantom razumemo kot kontrast lepoti in univerzalnosti življenja. Kajti tako kot sta v neskončni krog povezana rojstvo in smrt, tako se eden v drugega pretakata tudi negativno in lepo.
*Phantom, plesno glasbena art drama (režija in scenarij: Ema Kugler, igrajo: Janez Sever, Slavko Sever, Marko Mandič, Maja Delak, Jana Menger, Rosana Hribar idr., trajanje: 87 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: smrt je del življenja in življenje je del smrti (8/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
