Z ljubeznijo vedno pridejo težave, a brez ljubezni je življenje dolgočasno. Ljudje smo zanimiva bitja: zavedamo se samih sebe in svojih misli, pa vendar velikokrat ravno v ljubezni zanikamo tisto najbolj očitno. Včasih iz potrebe, drugič iz navade, spet tretjič, ker je tako najlažje. A ne zavedamo se, da lahko s tem prizadanemo nekoga bližnjega. Nekoga, ki ljubezen zaznava na drugačen način.
Pod njenim oknom je dokaj enostavna, a vendar izredno zanimiva zgodba o mladi ženski, ki jo počasi pričenja dohitevati njena bilološka ura in ki se počasi zaveda, da morda ljubezen ni tisto, kar so ji do sedaj ponujali moški.
Duša (Polona Juh) je učiteljica plesa, razpeta med svojo službo, poročenim ljubimcem, vsiljivo mamo in monotonostjo njenega življenja. Njena edina popestritev so redni večerni telefonski pogovori z napovedovalcem prihodnosti, oziroma astrologom, s katerim se pogovarja o svojih osebnih težavah in mislih.
Za občasen odklop poskrbi z obiskom diskotek, kjer se pod vplivom poživil izpleše do onemoglosti. Toda ko odkrije, da si njen ljubimec v svoj koledar zapisuje njene dneve menstruacije, se zave, da očitno med njima ni prave ljubezni in da ljubimec ne vztraja z ženo zgolj iz vljudnosti, kot je sama opravičevala njegovo ravnanje.
Očitno je ona zanj pač zgolj občasna "vagina", ki jo ljubi zgolj takrat, ko se mu to zahoče. Dodatne težave ji povzročajo slutnje, da jo nekdo zasleduje. Da neznanec prihaja v njeno stanovanje in skratka vdira v njeno zasebnost.
Dokončni udarec ji zada oče, ki ga ni videla že od majhnega, sedaj pa se je vrnil iz Indije smrtno bolan. Skratka, moški ji uničujejo življenje, zato se odloči, da bo naredila nekaj korenitih sprememb.
Vsebina filma ni nekaj epohalno novega, toda prava lepota filma se skriva v njegovem pristopu do zgodbe. Tema filma je v svoji osnovi namreč dokaj depresivna in neobetavna, toda pogled nekaterih likov na življenje je tako optimističen, da gledalcu da vedeti, da upanje na boljše čase vedno ostaja, če se človek le ne vda v usodo.
Dober primer tega je Dušina mama (Marijana Brecelj), ki je morala sama vzgajati svojo hčerko, ki ne najde stanovitnega moškega, ki zvesto stoji ob strani odtujenemu umirajočemu bivšemu možu, ki ji hčerka pove, da je noseča s poročenim miškim itd. Skratka lik, ki bi ga zlahka dali v kakšno slovensko tragedijo o trpeči ženski in njenih mukah.
A Pod njenim oknom se ne podreja klišejem, temveč prav temu liku da neverjetno moč, da kljubuje vsem zablodam življenja in da daje energijo tudi drugim likom.
Dušina mama je tako, kljub vsem tegobam, predstavljena kot optimistična, samozavestna in direktna ženska, ki zna stvari spraviti pod kontrolo in ki se ne boji direktnega pogovora (če je treba tudi ob kozarčku ali dveh rujnega), da vpletene spravi h pogovoru in zavedanju samega problema.
Prav tako film razvije odlično idejo o odzivanju na težave, kjer histerija, samopomilovanje in očitanje ne pomagajo, temveč človek v težavah v prvi vrsti potrebuje spodbudo.
Ta pristop ni viden zgolj pri Dušini mami, temveč tudi pri očetu "voajerja", ki sinove težave sprejema kot nekaj povsem naravnega in netragičnega, čeprav se kasneje pokaže, da bi iz svoje lastne zgodovine, lahko imel sinu marsikaj očitati.
Toda film se ne utaplja v starih grehih in neskončnih soočanjih s preteklostjo, temveč optimistično gleda v prihodnost, ne glede na to, kaj bo le ta prinesla.
Prav tako izredna zanimiva tema je ljubezen, kjer nam film sporoča, da jo bomo včasih morda našli tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Morda neko dejanje izgleda kot nekaj slabega in grdega, toda šele pogled od blizu včasih razkrije, da je bil to zgolj nepačen, toda izredno iskren pristop osebe, ki ljubezen razume na nekoliko drugačen, vendar prav nič slabši način.
Jasno, v sodobni družbi vsi najraje najprej obsojama, šele nato pa premislimo (če sploh!). Toda pravi in zares pošten način bi bil, da bi najprej premislili, kaj je nekdo s svojimi dejanji zares hotel doseči, šele nato pa se odločimo, če je bilo to dobro ali slabo.
Vsekakor gre pohvaliti igro Polone Juh v glavni vlogi, ki je znala zares prikazati vse aspekte sodobne ženske in njenih težav, tako v zvezi z moškimi, kot tudi s svojimi lastnimi nejasnimi občutki.
Vse pohvale gredo tudi Marijani Brecelj, ki je s svojo odprto osebnostjo in nekoliko drugačnim načinom igre, prinesla v zgodbo zelo dobrodošlo in posrečeno komiko.
Pod njenim oknom ni film o obupu trpečih čensk, temveč o tem, kako se je potrebno soočati s težavami in poskušati živeti naprej. In to je tisto, kar film Pod njenim oknom dela drugačnega od večine pesimističnih slovenskih filmov, namreč volja do življenja. Vsekakor slovenski film leta!
*Pod njenim oknom, ljubezenska drama (režija in scenarij: Metod Pevec, igrajo: Polona Juh, Marijana Brecelj, Saša Tabaković, Robert Prebil, Zlatko Šugman, Tijana Zinajić, Jožica Avbelj, Andrej Nahtigal, Primož Petkovšek idr., distribucija: Ljubljanski Kinematografi)
Ocena: ljubezen na prvi posnetek (10/10)
