Will Smith in Martin Lawrence sta se po relativno dolgem času osmih let vrnila na velika platna v vlogi Podlih fantov in skupaj z režiserjem Michaelom Bayem so tokrat poskrbeli za še bolj spektakularno vragolijo, kot v njihovem prvem poskusu. Film je tako nabit z akcijo, da gledalcu skoraj zmanjka časa za dihanje, a če nekoliko vklopimo možgane in morda tudi premislimo, kaj od vsega prikazanega sploh ima kakšen smisel, dobi film precej bolj negativen prizvok.
Toda najprej o dobrih plateh filma! Ena izmed teh je nedvomno akcija, akcija in še enkrat akcija! A sem ne smemo šteti "zgolj" treh avtomobilskih pregonov, tako intenzivnih, da boste preprosto osupnili in neštetih strelskih obračunov, kjer se izstreljeni naboji merijo v kilogramih.
Tisto, kar dela akcijo tako posebno in zanimivo so neverjetni koti snemanja in učinki lebdeče kamere, ki v nekaj sekundah zaobjame dogajanje iz vseh strani kadra. Če k temu dodamo še razne upočasnjene lete krogel po vzoru Matrice pa dobimo pravo vizualno poslastico. No, treba je priznati, da so se ustvarjalci filma upočasnjenih posnetkov verjetno poslužili predvsem iz razloga boljšega razumevanja dogodkov, saj ob normalnem tempu gledalec ne bi imel pojma, kaj se je pravkar zgodilo (oziroma, kdo je prestrelil Lawrenceovo zadnjo plat).
Če se še malce vrnem k avtomobilskim pregonom: gledalec, ki si zaželi akcije za glavno jed, si bo ob teh prizorih zagotovo obliznil vse prste. Prvič zato, ker je večina posnetkov narejenih brez računalniških efektov, drugič ker niso štedili z razstrelivom, tretjič pa zaradi glavnih igralcev, kjer eden šofira, drugi pa javka, vzdihuje, kriči, vrešči in nenazadnje strelja v lasten avto.
To pa nas pripelje že do naslednje pozitivne plati filma, namreč glavnih igralcev, ki tvorita zelo zanimiv, domiseln in predvsem komičen tandem. Will Smith (Mike Lowrey) pač ne bi bil Will Smith, če ne bi igral glavnega heroja, Martin Lawrence (Marcus Burnett) pa je njegov pomagač, ki se stalno pritožuje in išče svoj notranji mir, ki pa ga ob takem partnerju seveda ne bo našel. In prav njuna različnost je glavni povod, za izredno komične situacije, med katerimi so še najbolj posrečene njun narobe interpretirani "homoerotični" pogovor, ustrahovanje mladeniča, ki želi peljati Marcusovo hčerko na zmenek, ter nočne "prigode" v mrtvašnici.
Tretji razlog, ki bi utegnil pritegniti gledalce, pa so zagotovo hitri avtomobili ter seksi dekleta, kaj od tega je v tem filmu bolj "vroče" pa prepuščam presoji vsakega posameznika.
Do tu vse lepo in prav, sedaj pa še malce vklopimo možgane in poglejmo, kaj bi se še utegnilo skrivati v tem akcijsko-komičnem paketu. Kot prvo je tu zgodba, ki je milorečena "preprosta" in služi izključno akcijskim vzgibom filma, ter kot se v najlepši meri izkaže na koncu, patriotično samohvalnim slavospevom Amerike.
Najprej naj omenim herojsko-patriotični izgled policajev, ki ne samo, da so pravi herojski trusti, najboljši atleti sveta, najbolj natančni strelci (skratka pravi univerzalni vojaki), temveč se znajo kriminalcem približati v pravem Rambo stilu, enkrat neslišno kot volkovi po gozdu, drugič kot dvoživke, skoraj povsem potopljeni pod vodo.
Toda to je zgolj njihova služba, svoj prosti čas pa preživijo v svojih lepih vilah ob najbolj mondenih lokacijah Miamija, plavajo po bazenih na svojih vrtovih in vozijo najbolj moderne, ter seveda tudi najdražje avtomobile. A stvar postane še "boljša", ko ti policajski snobi niti v stiski ne nameravajo sesti v malce manj luksuzen avto, temveč raje počakajo na naslednje, malce bolj "primerno" prevozno sredstvo, ki ga zaplenijo in v sledečem pregonu seveda povsem demolirajo. Če mi pokažete vsaj enega (resničnega!) policaja, ki ustreza takemu profilu moža v modrem, potem pa Bog požegnaj Ameriko!
Kaj pa sama vsebina zgodbe? Kaj nam ostane, če odstranimo vso akcijo? Dva dobra policaja, proti super-zlobnemu prodajalcu mamil, ljubezenski trikotnik, ki vsebuje policaja, ki naravnost obsesivno čuva sestro, ki pa ima (brez bratove vednosti?!?) opravka z najbolj krvoločnimi barabami, hkrati pa je zaljubljena v bratovega divjega partnerja. In to je to, brez pravih (beri: inteligentnih) preobratov ali presenečenj, skratka zgodba drvi od ene akcijske scene do druge, seveda srečnemu koncu nasproti.
Aja, da ne pozabim! Tu je tudi nepogrešljiva stalnica filmov z uničevalnimi policijskimi pari: panični in vedno kričeči šef, ki stalno nadira naša heroja in jima grozi s suspenzom, a se v končni fazi vedno izkaže za pravega kamerada. Toda roko na srce, Joe Pantoliano je v tej vlogi zares odličen.
Kaj pa zlobneži? Tu se šele izkaže nedomišljija hollywooda, ki še vedno vztraja pri nagativnem prikazovanju latino-američanov, tokrat Kubancev, ki so jih Američani tako dolgo želeli osvoboditi izpod Castrovega režima, sedaj, ko so se odnosi vsaj približno normalizirali in vse več Kubancev beži v Ameriko, pa z njimi ravnajo kot z najbolj nezaželjenim blagom, ki ga še najraje vrnejo nazaj v Fidelove kremplje (ki pa s prebežniki vsekakor nima preveč velikega usmiljenja). No, da kubanska mafija sodeluje v navezi z amsterdamskimi (evropejskimi!) izdelovalci mamil, pa je le pika na i sodobnega ameriškega mišljenja, da se je ves svet zarotil proti njej.
Glede rasizma proti Kubancem, se bo morda komu zazdelo, da stvar vendarle nima tako resne podlage, glede na to, da sta tudi dva detektiva Kubanca. A prav tu se začenja prva perverzija komike tega filma. Namreč prav iz teh dveh Kubancev, se glavna junaka stalno in neusmiljeno norčujeta in na njun račun zbijata šale. Tako je film po eni strani rasno zelo politično korekten, saj nobena šala ne prileti na račun črncev. Še huje, skupina ku-klux-klanovcev v začetku filma je neusmiljeno prerešetana in pobita - seveda, kako ironično, večinoma od temnopoltih policajev. A kar se ni moglo izraziti na račun črncev, so tokrat nadomestili s šalami na račun Kubancev in priseljencev. Hja, Hollywood očitno ni več rasno nestrpen do temnopoltih, sedaj je dobil novega grešnega kozla.
Izpostaviti velja še komično stalnico tega filma, namreč norčevanje iz mrtvih ljudi, oziroma popolno nespoštovanje trupel. Mogoče je šarjenje po prnem košu mrtveca in vlečenje njegovih notranjih organov na prvi pogled res smešno, toda ko se prične Will (in kasneje tudi Martin) "naslajati" nad silikonskim(?) oprsjem mrtve! mladenke pa vse skupaj izpade že povsem izprijeno. Očitno ustvarjalci filma še niso slišali za nekrofilijo, ali pa v tem ne vidijo nič tako zelo hudega.
Ko pa v avtomobilskem pregonu pričneju neusmiljeno mleti, razčetverjati in obglavljati trupla pa mislim, da se lahko smejijo res samo še ljudje brez vsakega smisla za moralo in spodobnost. Ampak hej!, če na televiziji lahko gledamo kako tisoča trupel mrtvih krav gori zaradi človeške objestnosti in lakomnosti po zaslužku, zakaj torej ne bi tudi trupla umrlih ljudi smatrali zgolj za skupek mrtvih celic, nad katerimi se lahko po mili volji izživljamo? Kajti ko ni več našega uma, smo tudi mi zgolj živali in zakaj bi se torej morali do nas obnašati kako drugače, kot do njih? K vragu z dostojnostjo in spoštovanjem, to je vendar Hollywood!
Kar se vprašljive komike tiče pa bi v to kategorijo dodal tudi že prej omenjeno homoerotično izpoved med obema policajema, kjer lahko zaznamo tudi doberšnjo mero homofobnosti (seveda odvisno od zaznavanja gledalca) in tudi izživljanje obeh policajev nad fantom Marcusove hčerke, kjer lahko zaznamo tipičen ameriški miselni vzorec, da je ustrahovanje bolj zanesljivo od prepričevanja, ki se v že kar zastrašljivih razsežnostih kaže tudi v njihovi zunanji politiki.
Sedaj pa nam ostane le še zaključek filma, ki dobesedno idiotski. Jasno, ko je zlobnež pobijal neznance, je bila za policaje to vse le igra, ko pa po življenju streže Marcusovi sestri to kar naenkrat ni več situacija, temveč hudo resna zadeva. Zadeva, ki ponovno združi vse sile dobrih, da se uprejo administrativnim in diplomatskim oviram, ter na svoj način obračunajo z zlobci (vsaka podobnost s sodobno ameriško zunanjo politiko NI zgolj naključna!).
In kako se "sile dobrih" lotijo "sil zla". Kot prvo se morajo preseliti na njihov teren, tokrat konkretno na Kubo. Zakaj? Zato ker s sabo privlečejo celo goro opreme in orožja, od toplotnih, infrardečih, laserskih etc. kamer, pa do strelnega orožja vseh velikosti in kalibrov, da kovčkov plastičnega razstreliva in dinamita sploh ne omenjamo. Manjka samo še ena stvar: atomska bomba, s katero bi hkrati z zlikovcem "poskrbeli" še za Fidela Castra. Ampak dobro, tudi brez tega dodobra uničijo zlobčevo imetje in dajo jasno sporočilo: če nas napadeš, bomo prišli k tebi in tvoj dom spremenili v pepel.
A še prej seveda herojsko in gentlemansko rešijo zlikovčevo mamo ter hčerko. Kdo ve, kaj bi na to miselno perverzijo dejali milijoni korejskih, vietnamskih, ex-jugoslovanskih, afganistanskih in iraških civilistov, ki so ameriške vojne proti sovragom plačali s svojim življenjem?
Nazaj k filmu! Po uničenju negativčevega domovanja heroji uničijo še barakarsko naselje, seveda kot opravičilo se v njem nahaja glavni proizvodni obrat kokaina, to pa ne storijo z običajnim orožjem, temveč kar s ponosom ameriške megalomanske avtomobilske industrije Hummerjem (oziroma ljubkovalno Humvee-jem).
Jasno, že smo na poti v Guantanamo, v očeh Amerike edini demokratičen in svoboden kraj na Kubi... seveda le, če si Američan, če pa si terorist v "najboljšem" primeru dobiš dosmrtni zapor brez pravice do primerne obrambe, možnosti za pomilostitev ali sodnega procesa, v najslabšem primeru pa zlobez dobi kroglo v glavo in je v dobri stari maneri hollywooda še enkrat ubit, tokrat seveda na najbolj krvav in krut možen način, tako da od njega res ostanejo samo še koščki.
Ko smo že pri Guantanamu: razdalja med Havano in Guantanamom je pribl. 800 km zračne linije, tako da snovalci zgodbe očitno nimajo preveč pojma o geografiji ... ali pa morda Humvee lahko razvije tudi nadzvočne hitrosti?
In lahko ste prepričani, da če nekaj metrov od vas eksplodira mina, ne boste dočakali tako srečnega konca, kot jo glavni junaki tega filma, še posebej če naletijo na odskočno mino, ki ob kontaktu skoči v zrak in šele tam eksplodira. Morda pa je tudi to le spretna promocija ameriške politike, ki ne želi podpisati sporazuma o prepovedi pehotnih min, z namenom prikazati, da mine izbirajo in pokončajo le zlobce?
Podli fantje 2 je film, ki ga priporočam vsem, ki gredo v kino zgolj zato, da se sprostijo in zabavajo, ter ne premišljujejo kaj dosti o besedah kot so verjetnost, smiselnost ter simbolna povezanost z vsakdanjim življenjem. Vsi tisti, ki poleg akcije in karizmatičnih igralcev v filmu potrebujete tudi inteligentno zgodbo, pa se temu filmu raje izognite v širokem loku, razen če premorete veliko smisla za humor, saj se boste v tem primeru izdatno nasmejali neumnostim Hollywooda in vsem miselnim pocarijam, ki so jih naphali v ta film.
Podli fantje 2, akcijska komedija (režija: Michael Bay, senarij: Ron Shelton, Jerry Stahl idr., igrajo: Martin Lawrence, Will Smith, Gabrielle Union, Jordi Molla, Joe Pantoliano idr., distribucija Continental film)
Ocena: reklamni spot ameriške zunanje politike (5/10)
