Hitri tempo sodobnega življenja nas velikokrat prisili, da pozabimo na ljudi, ki so nam blizu, oziroma se nam ne zdi potrebno izkazovati naših čustev, ki naj bi bila tako ali tako samoumevna. Na žalost se tega ponavadi zavemo šele, ko je že prepozno, ko se ljubljena oseba oddalji, odide, umre ali pa je preprosto Pogrešana. A na drugi strani, včasih prav preveliko čustvovanje zamegli um in tako povzroči izgubo nam bližnje osebe.
Babica z vnukom odide v park, kjer ga pusti na igrišču, sama pa mora na stranišče, zaradi prebavnih težav. Ko se čez nekaj minut vrne, otroka ne najde več, zato ga prične iskati, a se je za njim izgubila vsaka sled.
Na policiji ji ne znajo pomagati, zato brezglavo bega po okolici in sprašuje neznance, če so videli pogrešanega dečka. Po dolgem iskanju brez uspeha, se babica odpravi na pokopališče, k počivališču pokojnega moža, ki ga prosi za pomoč pri iskanju.
Na drugem koncu mesta mladenič igra videoigrice in soigralcu na spletu zaupa, da mu je danes umrl dedek. Zvečer se odpravi do dedkovega stanovanja, kjer najde časopisne konfete, ki jih je izdeloval dedek in se v trenutku čustvene zmedenosti odloči, da bo dedka poiskal.
Pot ga vodi do parka, kjer babica še vedno išče svojega vnuka, in tako se njuni iskanji in čustvena stiska ob izgubi ljubljenih oseb prepleteta.
Pogrešana je film meditacije bolečih čustev izgube, ki pa je pravzaprav posledica in simbol vse večje sodobne odtujenosti ljudi od tistih, ki bi jim morali vsak dan dokazovati svoja čustva.
Živimo v virtualnem svetu računalnikov, prenosnih telefonov in hitrih fizičnih povezav (avtomobili, vlaki, letala), toda velikokrat se zgodi, da nismo dostopni prav tistim, ki nam največ pomenijo.
Toda to ni film zgolj o izgubi ljubljene osebe, temveč o čustveni izgubljenosti tistih, ki živijo v fiktivnem času obveznosti, ki jih narekuje digitalno (od)merjeni čas.
To dokazuje že prva zgodba o babici, ki izgubi vnuka, a je dejansko izgubljena tudi sama. Po mestu tava povsem brez nekega načrta - impulzivno, spontano, na istem kraju se ustavi večkrat, se vrti v krogih, nekajkrat jo izgubi celo kamera, tako da slišimo zgolj njena čustva.
Babica se počuti krivo in boji se, da ji sin ne bo nikoli odpustil. Toda prav njeno preveliko čustvovanje jo vodi v nerazsodno obnašanje in paniko, s katerima se le še bolj oddaljuje od pogrešanega vnuka.
Popolno čustveno otopelost pa je čutiti pri fantu, ki v zaprtem računalniškem prostoru igra igrice in ki komunicira z zunanjim svetom zgolj preko ekrana.
Njegov prijatelj, računalniški kamerad, sedi le dva metra stran, a se pogovarjata preko računalniških sporočil. Prijatelj je pravzaprav odrasla slika fanta, osebek ujet v virtualnem svetu, ki ga zapusti le za opravilo osnovnih higienskih in prehranskih potreb.
Njegova smrt posledično izgleda kot padec drevesa v osamljenem gozdu, čigar padca ni nihče slišal in se zato postavlja vprašanje, če je sploh padel?
Fant pravi, da mu je umrl dedek. Mu je res umrl, ali pa je to zgolj izgovor, zakaj ne gre v šolo? Če mu je umrl, zakaj torej anemično in brezčutno igra računalniške igrice in zakaj ga pozneje hoče poiskati?
Morda je to zgolj zapozneli odziv njegovega čustvovanja, povezan z občutkom krivde, da dedku ni nikoli izkazal, kaj zares čuti, sedaj pa je prepozno.
Ko se poti obeh protagonistov prekrižata nam film postreže s fenomenalnim simbolom, ki prikazuje, kako blizu in hkrati daleč sta od pogrešanih oseb. Fizična razdalja je povsem zanemarljiva, toda med njimi je previsok zid čustev, da bi se lahko srečali.
Seveda lahko konec razumemo tudi manj simbolno, a še vedno dvoumno: je morda pogrešani dedek našel pogrešanega dečka? Gre morda za duha babičinega pokojnega moža, ki je na ženino prošnjo prišel pomagati? Ali pa umrli dedek spremlja (v nebesa) prav tako preminulega dečka?
Odgovor vsekakor ni preprost, kot tudi ni preprosto vprašanje človeškega čustvovanja, še posebej v konfliktu s sodobno človeško brezbrižnostjo.
Pogrešana je čustveno, vizualno in simbolno zelo kompleksen film, ki ne želi postreči z dokončnimi odgovori, temveč gledalcu predvsem postavlja vprašanja, na katere mora vsakdo sam poiskati odgovore in s tem izpostavi provokativno, a še kako resnično tezo, da odgovor brez pravega vprašanja pomeni ravno toliko, kot čustva izkazana brez iskrenega vzroka.
*Pogrešana - Bu jian/The Missing, drama (režija in scenarij: Lee Kang-Sheng, igrajo: Lu Yi-Ching, Miao Tien, Chang Chea idr., trajanje: 82 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: tavanje v temi sodobne družbe (8/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
