Kdo smo? Kam nas vodi življenje? Kaj sploh je življenje? Na videz težka vprašanja, a morda se ljudje preveč obremenjujemo in po nepotrebnem kompliciramo v osnovi enostavne stvari. Če tako pogledamo naravo, se vse giblje v krogih, včasih zelo majhnih in kratkih, drugič neskončno dolgih in za človeštvo nepredstavljivo oddaljenih. A vendar nobena stvar ne nastane iz nič in nobena stvar se ne spremeni v nič, temveč je vse na tem svetu in vesolju (ter verjetno še dlje) zgolj postopno prevešanje rojstva v smrt, a hkrati tudi smrti v novo rojstvo. Film Pomlad, poletje, jesen, zima... in pomlad na vizualno izredno veličasten, ter hkrati simbolično globok ter vsestranski način prikaže osnovne zakonitosti narave, ki se odslikujejo tudi v življenju vsakega človeka.
Budistična meniha puščavnika živita v osamljenem plavajočem samostanu na idiličnem jezeru. Starejši spremlja fizični in usmerja čustveni razvoj mlajšega, vse od njegovih prvih let življenja in mu pomaga spoznavati in sprejemati osnovna pravila življenja.
Sem seveda spadata tako zabava, kot tudi trpljenje, preko skušnjave v obsesijo, pa vse do prevare ter umora in nenazadnje do pokore, smrti ter novega začetka, ki pa je v bistvu zgolj reinkarnacija začetnega stanja.
Pomlad, poletje, jesen, zima... in pomlad je zelo globok in simboličen film, kjer se zgodba, bolj kot z izgovorjenimi besedami, podaja z dejanji in simboli.
Tako je izredno zanimiva prva bridka izkušnja mladega meniha, ki v otroški razposajenosti privezuje kamne na živali in se smeji njihovemu čudnemu obnašanju.
A šele ko mu stari menih v praksi pokaže pravi obraz takega početja, se otrok zave, da lahko njegova zabava za nekoga pomeni tudi veliko trpljenje in nenazadnje smrt.
Seveda se lahko takoj vprašamo, če ne bi bil svet vsaj malce lepši in bolj prijazen, če bi vsakdo izmed nad kdaj pa kdaj stopil v čevlje drugega človeka in tako spoznal, da si nismo tako zelo različni in da morda to, kar počnemo nekomu drugemu, ni niti najmanj prijetno, še manj pa pravično!?!
Zanimiva je tudi menihova naslednja preizkušnja, oziroma kar skušnjava v obliki mesenega poželenja po dekletu, ki pride iskat zdravja. Če tako pogledamo notranjost tega plavajočega samostana, še posebej izstopajo vrata, okrog katerih pa ni sten. Stene so namreč nepotrebne, saj so dovolj pravila, ki pravijo, da je potrebno iti čez vrata... vse dokler ne pride skušnjava in ko se mladi menih zavestno odloči, da bo prekršil pravilo in šel čez nevidno steno predpisov.
In kot se izkaže, je tudi to zgolj le ena izmed mnogih preizkušenj v njegovem življenju, ki pa ga kljub pobegu, spet pripelje nazaj v samostan, tokrat v iskanju pokore in odrešitve.
Na tej točki je zanimivo, kako stari menih ve, da je opravil svojo dolžnost in s tem zanj tudi ni več neke globoke potrebe po eksistenci, temveč raje odstopi svoje mesto novemu življenju.
Ta misel je sicer dokaj tuja (naši) "zahodnjaški" miselnosti, ki nam veleva, da se za vsako ceno oklepamo svojih življenj, a vendar ima nek smisel, kot se izkaže v zadnjem delu filma.
Vse je namreč povezano v neskončen krog, iz malega zraste veliko, iz mladega postane staro, neizkušenost z leti dozori in spremeni človeka.
Pravzaprav pa glavi lik filma kaže presenetljivo mero podobnosti tudi z našim verovanjem v svet, saj je mladi menih nekakšna analogija Kristusa, ki se mora soočiti s pravili življenja na zemlji ter s svojimi skušnjavami, nato sprehoditi po vodi (četudi zaledeneli) do svoje pokore, ter nenazadnje nesti križ (oziroma malce drugačno breme) do gore svoje odrešitve, kjer prejme blagoslov ter duševni mir in dokončno modrost življenja, da lahko prične nov cikel, ki ga narekuje narava.
In morda so prav te vzporednice med (na prvi videz) tako različnima kulturama še en dokaz več, da v naravi ni nič absolutnega, temveč so vse razlike zgolj drugačni obrazi ene in iste stvari, različni letni časi ene in iste pokrajine.
Pomlad, poletje, jesen, zima... in pomlad je preprosto film, ki ga je zaradi estetske lepote treba videti v kinu, hkrati pa po svoji simboliki izredno lepo ter preprosto slika filozofijo življenja in morda tudi ves smisel človeških čustev ter sledečih posledic.
*Pomlad, poletje, jesen, zima... in pomlad - Bom, Yeoreum, Gaeul, Gyewool, Geurigo, Bom, spiritualna drama (režija in scenarij: Kim Ki-duk, igrajo: Oh Young-su, Kim Ki-duk, Kim Young-min, Seo Jae-kyung, Ha Yeo-jin, Kim Jong-ho idr., trajanje: 103 minute, distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: bistvo življenja je preprosto, vsaj v naravi (10/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
