Strah in sovraštvo napram drugačnosti sta v svoji osnovi povsem zgrešena koncepta ljudi. Človeštvo in vsa narava sta namreč zasnovana v principu drugačnosti. Brez drugačnosti ni evolucije. Brez evolucije ni možnosti za preživetje. A vendar človeštvo preko svoje celotne zgodovine kaže vedno nove in nove znake odklanjanja drugačnosti. A Predmestje ni zgolj film o ksenofobiji, temveč tragična zgodba o ljudeh, ki niso pripravljeni pogledati v ogledalo in se poskušati spremeniti na bolje, temveč raje odganjajo od sebe vse, kar jih spominja na bridko resnico bednosti njihovega življenja.
Renato Jenček) se ravno sooča s samomorom žene, pa tudi od hčerke je vse bolj odtujen. Tudi duhomorna služba nočnega čuvaja opuščenih skladišč mu ne pomaga pri iskanju pravega smisla svojega življenja.
Zdi se, da ima njegov prijatelj Slavko (Jernej Šugman) precej bolj urejeno življenje, a pod lepo fasado se skriva latentni homoseksualec, ki v svoji nemoči pretepa ženo in hčerko.
Fredi (Peter Musevski) se pred prijatelji vedno rad pohvali o svojih najnovejših osvojitvah nasprotnega spola, a ženske iz njegovih zgodb so zgolj dekleta iz pornografskih videokaset.
Zadnji član druščine Lojz (Silvo Božič) je kronični alkoholik, ki še vedno živi pri verni sestri in z invalidsko pokojnino kupuje pijačo (in naklonjenost) svojim prijateljem.
A v njihovo predmestje pride mlad, srečen in seksualno zelo razigran par, ki zmoti življenja štirih prijateljev. Sprva se odločijo, da bodo zaljubljenca snemali, a njihovo sovraštvo do prišlekov vedno bolj narašča, saj imajo oni vse to, kar so oni izgubili, ali pa sploh nikdar niso imeli.
Predmestje je vsekakor film z "jajci". Upa si iti do skrajnosti, marsikdo bo morda tudi rekel, da čez. A vendar se je treba kot prvo vprašati, ali je Vinko Möderndorfer res prikazal nekaj preveč absurdnega in nerealnega?
Za odgovor se je treba zgolj malce bolj natančno ozreti okrog nas. Se vam zdi, da v svojem predmestju ne najdete nobenega Marjana, Slavka, Fredija ali Lojza? Poglejte malce bolj natančno! Še vedno nič? V tem primeru obstaja resna nevarnost, da ste kar sami glavni lik Predmestja.
Predmestje namreč res prikazuje skrajnost, vendar tako realistično, da je gledalca v nekaterih trenutkih že kar malce strah. Na zunaj se življenja glavnih likov namreč res zdijo že kar absurdno zavožena, a ko dojamemo bistvo njihovega sovraštva in kako je le to nastalo, pridemo do srhljivega spoznanja, da so njihove fobije zgolj skupek najbolj osnovnih in enostavnih človeških zagat, v kateri se od časa do časa znajde vsakdo izmed nas, a če nimamo dovolj poguma, da bi se z njimi soočili, se nabirajo in tvorijo nerazpoznavno gmoto strahu pred vsem, kar je drugačno.
Za definicijo drugačnosti v njihovih očeh tako ni potrebno pravega razloga. Dovolj so drugačna imena in "Vse je jasno!" Več ne potrebujejo, zgolj izgovor za njihovo sovraštvo. A česa se pravzaprav bojijo? Bojijo se tistega, česar sami nimajo, namreč ljubezni.
Mladi par deluje kot nekakšno nasprotno ogledalo njihovim uničenim življenjem in temu, kar so si morda nekoč želeli postati. In ker nimajo dovolj poguma, da bi priznali svoje napake, se raje odločijo, da razbijejo to zrcalo krute resnice.
A še prej se bodo malce naslajali nad podobami utopije njihovih življenj. Kdo je pravzaprav pobudnik snemanja? Fredi! Osebek, ki ni zmožen navezati pravih stikov z nasprotnim spolom in že tako ali tako napol živi v fikciji pornografskih videokaset.
Ostali se mu pridružijo in bulijo v motne posnetke njihovih skritih želja. Ni važno, če so motni, saj si vsak zase predstavlja tisto, kar bi rad videl oziroma kar bi rad bil.
Seveda ta voajerska "harmonija" traja zgolj dokler jih ne razkrinkajo. Misel, da še nekdo ve, kako patetična so njihova življenja, je zanje nevzdržna, zato se morajo odkrižati vseh prič. Zlo namreč ne prenese, da bi nekdo vedel za njegov obstanek.
A vendar v vsakem zlu obstaja tudi dobra stran, četudi še tako potlačena na dno duše. Slavko v trenutku "šibkosti" tako skoraj prizna svoje občutke drugačnih nagnjenj, a s hkrati zave, da bo lahko naletel na neodobravanje prijateljev in drugih ljudi, nima pa moči in poguma, da bi se postavil na stran "drugačnih".
Zato v svojem gnevu pretepa ženo in se čudi, zakaj njegova hčerka lula v posteljo. Hja, verjetno je podedovala "živčnost" po materi!?! A kdo se bo zoperstavil junaku, ki je z armbrustom branil svobodo Slovenije? Kdo si bo upal s prstom pokazati nanj in razkrinkati njegovo resnično podobo? Bi to storili vi? Potem poglejte okoli sebe in se prepričajte, če je sodelavka, soseda, kolegica itd. zares "padla po stopnicah" in se prenehajte obnašati, kot da se to vas ne tiče!
Hej, tudi Lojza se ni tikalo, a njegova pasivnost je počasi prerasla v odobravanje, odobravanje pa v posnemanje. Zlo se namreč zelo rado razbohoti, če ne storimo nič, da bi ga preprečili.
Vsa dvoličnost združbe, se pokaže v njihovem odnosu do potepuškega psa. Najprej ga razvajajo, toliko da si pridobijo njegovo zaupanje, nato pa sledi "izbris". A v tem se kaže zgolj njihova nemoč, njihov srd in sovraštvo.
Vse kar lahko naredijo je namreč to, da se izživljajo nad nekom (oziroma nečim), ki je še nižje, kot oni sami. Ker je to pes, je dovolj povedano tudi o njih. Toliko v zagovor raznih mučilcev mačk in drugih živalih in o tem, kam jih vodi tak odnos do drugih živih bitij!
A še največ pomislekov o samem sebi preko celega filma razvije Marjan. Jasno, dobil je šok terapijo, ko mu je žena s samomorom povedala, da z njim ne more več živeti. Zakaj se ni preprosto ločila? Morda ni želela deliti usode s Slavkovo ženo? Glede na Marjanovo urejeno perilo, bi lahko sklepali, da ga je še vedno ljubila in morda del krivde, za to kar je postal, pripisovala tudi sebi?
Kakorkoli že, njen samomor mu je dal misliti. Še bolj prihod mladega para, saj se šele ob videnju njune sreče odloči, da bo obračunal s preteklostjo. Na žalost ti dobri sklepi trajajo bolj malo časa, oziroma zgolj dokler se spet ne sreča s prijatelji.
A vendar se zdi, da v njem vedno bolj vre tisto trpko spoznanje, da tako ne more in ne sme več nadaljevati. Vse bolj se mu oglaša vest, če ne drugače v podobi umrle žene, ki še vedno opazuje njegovo po?etje in ?aka na spremembe.
Predmestje je film, ki združuje klasi?ne prijeme slovenskega filma (samomor, melanholija, trpe?i ženski liki, samo-destruktiven na?in življenja itd.) z izredno pogumno zgodbo, kjer se ne boji prikazati ekstremov ali seksualnih prizorov (v porog vsem moralistom, ki v cenzuri pornografije na TV iš?ejo odrešitev svoje mladine).
Toda jasno, kdor si želi ogledati ta film zgolj zato, da bi videl kakšen spolni organ, naj se mo?no zamisli nad življenjem Fredija in se poskuša iz tega nekaj nau?iti!
Dokaj zamorjena (na pozitiven na?in) zgodba je na vsake toliko ?asa tudi presekana z odličnim ?rnim humorjem, ki je sicer res hudo absurden in v ve?ini primerov tudi hudo tragi?en, pa vendar dvigne film nad novi samopomilovanja in melodrame.
Enkratna je tudi izbira glavnih igralcev, za?enši z Renatom Jen?kom, ki mu je vsa zavoženost njegovega življenja prakti?no izpisana na obrazu (oziroma v kroni?nih podo?nikih), Silvo Boži? je pravi stereotip za kroni?nega pijan?ka, Peter Musevski enkratno odigra lik duševno ne povsem doraslega osebka z resnimi težavami na nivoju resni?nih intimnosti, kot vedno fenomenalen pa je Jernej Šugman, ?igar ledeni pogled zlahka navežemo na prikritega brutalneža, a hkrati odlično prikaže tudi drugo stran ?loveka v resnih dvomih o svojih nagnjenjih.
Predmestje je film, ki bo verjetno marsikoga užalil. A po drugi strani si bo verjetno malo užaljenih upalo glasneje ugovarjati, da ne bi s prstom pokazali sami nase. Toda Predmestje ni osebna kritika, temve? bolj svarilo, kaj se lahko zgodi, ?e pustimo, da strah pred neznanim preplavi in uni?i naša življenja.
In glede na razne paradokse o izbrisanih, džamijah ali pa grabežljivih tujcih iz EU, se zdi da Slovenci taka opozorila krvavo potrebujemo! Če le ni za nekatere že prepozno...
A vendarle poskusimo zbrati pogum, zgrabiti kroglo in jo zalu?ati v upanju, da podere keglje naših napak in strahov. Morda nam ne bo uspelo prvi?, morda tudi drugi? ne, toda ?e bomo vztrajali, nam mora slej ko prej uspeti. Korajža velja!
*Predmestje, tragikomi?na drama (režija in scenarij: Vinko Möderndorfer, igrajo: Renato Jen?ek, Peter Musevski, Jernej Šugman, Silvo Boži?, Maja Lešnik, Tadej Toš, Alenka Cilenšek, Silva Čušin, Marinka Štern, Katarina Stegnar idr., trajanje: 90 minut, distribucija: Ljubljanski kinematografi)
Ocena: vsi druga?ni, vsi... izbrisani? (10/10)
