Ena temeljnih definicij človeške razvitosti je tudi sočutje. Med tem, ko si (ostali) živalski svet iz razlogov preživetja ne more privoščiti sočutja, smo ljudje z razvojem inteligence in samozavedanja pridobili tudi zavest, da je nekomu v stiski potrebno pomagati. A vendar se zdi, da v sodobnem času vse več ljudi zavoljo svojega ugodja raje odmisli nesrečo drugih, oziroma si z občasnimi (minimalnimi) denarnimi prispevki zgolj poskušajo pomiriti vest, ne pa zares pomagati pomoči potrebnim. Film Preko vseh meja preko ljubezenske zgodbe opisuje odnos modernega človeka do tegob in stisk tretjega sveta.
Američanka Sarah (Angelina Jolie) se je poročila v premožno angleško družino, njen tast pa na vsake toliko časa priredi dobrodelno večerjo, kjer (ob šampanjcu in dragi hrani) zbira sredstva za dobrodelne organizacije.
Nekoč pa na enega od takih sprejemov privihra zdravnik Nick (Clive Owen) in s sabo pripelje sestradanega etiopijskega dečka, da bi bogatinom prikazal pravi obraz tretjega sveta. Seveda ni deležen pretiranega odobravanja, a vendar s svojo akcijo seže v srce Sarih, ki se kmalu na lastno pest odpravi v etiopijsko begunsko taborišče, ki ga vodi Nick s svojimi somišljeniki.
Tam je soočena z vso krutostjo tamkajšnje humanitarne katastrofe in se zato ob vrnitvi v London zaposli v uradu Združenih narodov. Njen odnos do moža se kmalu precej ohladi, zato čez nekaj let, ko jo pokliče Nickov prijatelj in jo prosi za pomoč, rade volje odide v Kambodžo, kjer pa ugotovi, da je Nick, zaradi svoje željo pomagati revnim za vsako ceno, ubral nekoliko bolj temačne poti za dosego svojih ciljev.
Kljub vsemu se z njim še enkrat zbliža, a jo Nick naposled prepriča, naj odide nazaj v Anglijo. A kmalu dobi obvestilo, da so Nicka v Čečeniji zajeli uporniki, zato se s pomočjo sestre, ki je priznana novinarka, zopet odpravi iskat to svojo usodno ljubezen, ter tako pristane sredi najhujših bojev, kjer nihče ne igra poštene "igre".
Preko vseh meja je po eni strani, zaradi svoje, v trpljenje ljudi zakrinkane, ljubezenske zgodbe, sicer malce manipulativen film, a vendar dobro opozori na problem sodobnega sveta, kjer bogati preprosto odmislijo tegobe revnih, predvsem v prvi tretjini pa z zelo slikovitimi in naravnost krutimi prizori izstradanih Etiopijcev zares potrka na dušo gledalcev.
Pravzaprav je velika škoda, da se film ne nadaljuje v slogu prve tretjine, kjer se dajansko posveti ubogim ljudem, katerih življenje očitno ni vredno niti prebite pare in hkrati prikaže vse krutosti s katerimi se morajo soočati, kamor vsekakor spadajo tudi brezčutni ljudje iste narodnosti, ki v nesreči drugih vidijo zgolj možnost okoriščanja, s tem pa seveda zgolj še večajo trpljenje ubogih.
Deloma je ta krutost človeške rase, kjer nekateri ljudje v drugih vidijo zgolj sredstvo za dosego svojih ciljev, izražena tudi v drugi tretjini, dokaj zanimiv pa je tudi problem vprašanja, kje se konča humanitarnost in kje prične sodelovanje z negativci, oziroma kakšna je še sprejemljiva cena za reševanje človeških življenj.
Vprašati se je namreč treba, ali je vredno dati nagativcem orožje, oziroma tisto, kar pač hočejo in s tem rešiti nekaj življenj, hkrati pa skoraj zagotovo še podaljševati trpljenje cele množice drugih ljudi.
In če bi v Nickovem ravnanju lahko prepoznali neko naivnost in zaslepljenost v smislu, da je za ceno svojih idealov (in svoje odrešitve) pripravljen v nesrečo pahniti druge ljudi (pa čeprav zgolj v teoretičnem smislu), se v tem zrcali tudi odnos sodobne (bogate) družbe do revnih, ko si ponavadi z drobižem (v primerjavi z lastnim premoženjem) zagotavlja čisto vest, nikoli pa dejansko ne pogleda resnici v oči, saj bi šele v tistem trenutku spoznala, kako globoko je dejansko trpljenje nekaterih ljudi.
Na žalost pa film proti koncu vse bolj postavlja v ospredje ljubezensko zgodbo in počasi povsem pozabi na trpeče ljudi, kar se še najbolj izkaže v zadnjem "čečenskem" delu, kjer se taborišče Rdečega križa pogleda le kot panoramsko sliko, drugače pa se film raje posveča teroristom z maskirnimi kapami preko obraza, ostrostrelcem in minometnim napadom.
Film popolne patetike odreši le presenetljiv in dobesedno eksploziven konec, ki pa morda malce pretirano poudarja "mučeništvo", s katerim se morajo soočati humanitarni delavci (čeravno je zagotovo res, da so prav ljudje, ki so pripravljeni tvegati svoje življenje in dejansko na terenu pomagati ubogim, glavni steber humanitarnih organizacij!!!).
Igralsko je prijetno presenetil Clive Owen, ki dokaj solidno zaobjame kompleksnost in notranjo razcepljenost svojega lika, za moški del občinstva pa je seveda glavna "nagrada" Angelina Jolie, katere igra je v tem filmu morda malce preveč nihajoča, enkrat povsem naivna, drugič filozofska do skrajnosti.
Vprašanje je, v kolikšni meri zgodba filma dejansko sovpada z njenim udejstvovanjem v okviru ambasadorke dobre volje Združenih narodov, je pa očitno, da jo je to delo, njen posvojeni sin Maddox in ločitev od razgrajaškega Billyja Boba Thorntona, naredilo precej bolj resno in umirjeno, s tem pa je le še bolj skrivnostno fatalno privlačna.
Preko vseh meja je film, ki bi se za popoln efekt moral končati po prvi tretjini, ali pa nadaljevati v takšnem stilu, a na žalost gledalcu ponudi (lažno) duševno odrešitev in pozabo na dejanski problem, s pretiranim fokusiranjem na ljubezensko zgodbo. Škoda zapravljenega potenciala, a klub vsemu v svoji osnovi zanimiva in poučna zgodba.
*Preko vseh meja - Beyond Borders , romantična drama (režija: Martin Campbell, scenarij: Caspian Tredwell-Owen, igrajo: Angelina Jolie, Clive Owen, Teri Polo, Linus Roache, Noah Emmerich, Jonathan Higgins, Timothy West, Yorick van Wageningen idr., trajanje: 127 minut, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: medtem ko se eni gostijo, drugi trpijo (7/10)
