Leta 1940 je bila zmešnjava v Franciji popolna. Hiter prodor nacistične vojske proti Parizu je pognalo ljudi v beg na jug države, od politikov, elitnih aristokratov, igralcev, znanstvenikov, vohunov, pa vse do najnavadnejših ljudi in pobeglih zapornikov. Režiser Jean-Paul Rappeneau nam v filmu Prijetno potovanje ponuja komično-satiričen vpogled v takratni kaos.
Tik pred napadom nacistov slavna in privlačna igralka Viviane (Isabella Adjani) pokliče mladega pisatelja Frederica (Gregori Derangere), naj ji pomaga odstraniti truplo moškega v njeni hiši.
Frederic, ki igralko močno obožuje, ne pomišlja kaj dosti, a ga po spletu nesrečnih okoliščin ulovi policija in pošlje v zapor. Toda kmalu pred Parizom stoji Nemška vojska in ob transportu ujetnikov, Fredericu, s pomočjo pretkanega prijatelja, uspe uiti.
Napoti se Bordeaux, da bi našel Viviane, na poti pa sreča prikupno mlado študentko Camille (Virginie Ledoyen), ki poskuša pomagati znanemu profesorju, da bi iz države odnesel zelo pomemben izum, ki lahko spremeni potek vojne.
Frederic v mestu res najde Viviane, a ta je že omrežila vladnega ministra (Gerard Depardieu), preko katerega lahko doseže karkoli želi. Med tem pa tudi Camille in profesor naletita na težave, ko se zanju prične zanimati novinar Winckler (Peter Coyote), ki očitno ve o profesorjevem izumu več, kot bi smel.
Frederic želi pomagati Camille, a ga ima Viviane še vedno pod svojim vplivom, tako da je zanjo pripravljen storiti in tvegati prav vse. Da je mera polna, je v mestu tudi nečak moža, ki je umrl v Vivianinem stanovanju in ko opazi Frederica, zahteva maščevanje.
Prijetno potovanje je izredno razgiban film, z ogromno liki, ki pa so vendarle dovolj različni in zanimivi, da kmalu lahko razberemo, kdo je v navezavi s kom in zakaj.
Ritem filma je izredno hiter, kaotičen in napet, ter tako odlično zaobjame splošno dogajanje tistega časa. Toda še bolj bode v oči neka nostalgičnost, predvsem v slogu filma, ki močno spominja na Casablanco, kar je še najbolj lepo vidno pri obnašanju igralske dive Viviane in njenem manipuliranju z moškimi.
Prijetno potovanje pa iz svoje satirične plati pravzaprav zelo spominja na mega uspešnico Allo 'Allo!, saj se na simpatičen način ponorčuje praktično iz vseh, od izkoriščevalske igralke, njenih naivnih oboževalcev, zmedenih in vetrnjaških politikov, intuziastičnih, a ne kaj preveč praktičnih učenjakov, razvajene francoske aristokracije itd.
Ima pa Prijetno potovanje nekoliko bolj dramatičen podton, zavit v meglice kriminalke, za kar poskrbi zanimanje vseh vpletenih strani za težko vodo. Glede tega bi lahko omenil tudi edino resno kritiko filma, kajti tistih nekaj flaškonov težke vode, ki jo v avtu prenašata študentka, profesor in njun pomočnik, niso praktično nič v primerjavi s tovarno na Norveškem, ki je že od leta 1934 proizvajala 12 ton težke vode na leto.
In ker je Nemčija zavzela Norveško pred napadom na Francijo, je tudi ves ta cirkus okrog tistih nekaj litrov težke vode nekoliko pretiran. Vendar dobro, recimo da si v filmu Nemci, bolj kot težko vodo, želijo profesorja in njegovo znanje.
Drugače pa je film odličen prikaz takratnih političnih odločitev in med drugim so v filmu omenjene in prikazane (vsaj za sekundo ali dve) tudi takratne resnične pomembne osebnosti, npr. Henri Petain, ki je po kapitulaciji Francije ustanovil marionetno vichyjevsko državo na jugu Francije, ali pa general Charles de Gaulle, ki se ni strinjal z vdajo in je pobegnil v Anglijo, kjer je ustanovil francosko vlado v izgnanstvu in od tam vodil upor.
Od igralcev je treba najprej pohvaliti Isabello Adjani, ki odlično odigra femme fatale najbolj nevarne vrste, ki moškim zmeša glavo z igranjem občutljivosti in ranljivosti. Ob njenih nedolžnih pogledih in pretkanih mislih, si (moški) gledalec ne more kaj, da ne bi ponovil misli Tulia Furlaniča: O ženske, ženske, kaj nam delate!?!
Zelo simpatična in posrečeno zaletava je tudi Virginie Ledoyen, Gerard Depardieu še vedno kaže svoj pomlajeni stas, s katerim je šokiral v komediji Zapri gobec, razmeroma soliden pa je tudi Gregori Derangere, ki pa občasno izoblikuje preveč posiljeno trapast izraz na obrazu.
Prijetno potovanje je zabaven film, ki spretno krmari med burlesko in kriminalno dramo, na koncu pa se izteče v (vsaj) dva zanimiva nauka, namreč da kdor se igra s čustvi drugih ljudi, na koncu zagotovo ostane sam in da se nekaterih ljubezni preprosto ne da povsem pozabiti, treba pa se je naučiti živeti z njimi, da lahko nadaljujemo z življenjem.
*Prijetno potovanje - Bon Voyage, komična zgodovinska drama (režija: Jean-Paul Rappeneau, scenarij: Jean-Paul Rappeneau, Patrick Modiano, igrajo: Isabelle Adjani, Gerard Depardieu, Virginie Ledoyen, Yvan Attal, Gregori Derangere, Peter Coyote idr., trajanje: 114 minut, distribucija: Fivia)
Ocena: O ženske, ženske, kaj nam delate? (8/10)
